Z znanjem do boljšega zdravja

Zdravje v vrtcu - Pogosto zastavljena vprašanja

Zanima me vaše mnenje glede lupljenja sadja za otroke - predvsem jabolk in hrušk. Je zaradi špricanja sadja boljše, da vsem otrokom sadje olupimo? Kakšno je vaše priporočilo?

Uporaba pesticidov v pridelovanju kmetijskih rastlin (fitofarmacevtskih sredstev) je v Sloveniji zakonsko urejena. Vsa fitofarmacevtska sredstva morajo biti varna za uporabo. To pomeni, da ob predvideni uporabi (predpisan odmerek na določeni vrsti pridelka, določeni površini, število škropljenj v sezoni in upoštevanje karence) ne predstavljajo tveganja za zdravje. Tudi mejne vrednosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev na živilih so določene. Znotraj  dovoljenih mejnih vrednosti ostanki teh sredstev na sadju in zelenjavi ne predstavljajo tveganja za zdravje.

Rada bi tudi izpostavila, da je slovenska nacionalna zakonodaja nekoliko strožja od evropske, iz česar bi lahko sklepali, da so »izdelki slovenskih pridelovalcev živil glede uporabe in ostankov fitofarmacevtskih sredstev varnejši od tistih iz uvoza« (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije).

Kljub temu je potrebno sadje in zelenjavo pred uporabo nekaj minut temeljito umivati (zdrgniti) v topli vodi, da odstranimo vse nečistoče in morebitne ostanke fitofarmacevtskih sredstev.

Po temeljitem umivanju lupljenje sadja ni potrebno Z lupljenjem iz sadja odstranimo zdravju koristne prehranske vlaknine in nekatere minerale. V kolikor pa se iz različnih razlogov (neješčnost otrok … ) za lupljenje le odločimo, je omenjene hranilne snovi potrebno nadomestiti z uporabo ostalih živil (zelenjava, polnozrnate žitarice, naravni razredčen jabolčni sok ipd.).

Če  se vseeno odločite za lupljenje sadja, je vsekakor potrebno sadje najprej dobro oprati, nato pa s čistimi rokami in čistim nožem sadje olupiti tik pred zaužitjem.

Ob obisku sestre za zobno preventivo smo bile strokovne delavke obveščene, da je umivanje zob in shranjevanje zobnih ščetk v vrtcu neprimerno, zato me zanima vaše mnenje. Omarice za shranjevanje zobnih ščetk imamo v kopalnicah nameščene na stenah. Omarice

Čiščenje zob v vrtcih se izvaja le v primeru:

  • če ni možna zamenjava zobnih ščetk
  • če je urejeno primerno shranjevanje pripomočkov
  • če je možno izvajati varno umivanje zob

Umivanje zob je zahtevno opravilo, kateremu predšolski otrok ni dorasel. Zato naj otrokom pri umivanju zob pomagajo vzgojiteljice in jih tudi nadzorujejo. Priporočljivo je, da z zobno ščetko pričnemo čistiti zobe od poldrugega leta otrokove starosti dalje, z zobno nitko pa šele okrog 10 leta starosti.
V primeru epidemije črevesnih, kapljičnih ali drugih nalezljivih bolezni, se začasno preneha s čiščenjem zob, krtačke se dobro spere in razkuži ali celo zavrže.

Shranjevanje ščetk

Je izredno pomembno. Lahko jih shranjujemo na več načinov. V vsakem primeru pa moramo zagotoviti naslednje:

  • Po vsakem umivanju zob je potrebno ščetko temeljito splakniti in postaviti v lonček, stojalo ali omarico z ročajem navzdol.
  • Zobne ščetke pravilno vzdržujemo in redno menjavamo – svetuje se menjava ščetk na 3-4 mesece
  • Zelo pomembno je, da so ščetke vidno označene (da jih otroci ne zamenjujejo) in se med seboj ne dotikajo.
  • Vse ščetke morajo biti v zračnem prostoru, da se lahko hitro in dobro posušijo. Le dobro splaknjena ščetka (to je brez ostankov hrane in zobne paste), ki se hitro posuši, je zagotovilo, da se na njej ne bodo razmnoževali mikroorganizmi. Tako negovana ščetka ne bo ogrožala zdravja ali vzbujala odpora, njena življenjska doba pa bo daljša.
Starši vpisujejo otroka v vrtec in le ta še ne bo opravil vseh cepljenj pri starosti enega leta ob vstopu v vrtec. Kakšno je ravnanje pediarta v takem primeru in nas vrtca?

Po Programu imunoprofilakse in kemoprofilakse (Objavljen je na spletni strani IVZ RS, sprejet pa s Pravilnikom o objavi programa v Uradnem listu RS, št. 24/2009) je cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B in otroški paralizi (eno cepivo, cepi se s 3 odmerki) za otroke obvezno in mora biti končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti. Če je iz zdravstvenih razlogov bilo potrebno cepljenja odlagati, se pri otroku cepljenje opravi, če je le možno, še pred vstopom v vrtec, sicer pa se glede na zdravstveno stanje otroka nadaljuje in dokonča čim prej. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam mora biti opravljeno ravno tako pred vstopom v vrtec, običajno cepimo po dopolnjenih 12 mesecih starosti, če pa otrok vstopa v vrtec prej, ga je možno cepiti tudi že po dopolnjenih 10 mesecih starosti, vendar se za primeren čas cepljenja odloča zdravnik pediater, ki je otrokov cepitelj. Gre za zaščito otroka, da pridobi imunost preden vstopi v kolektiv, hkrati pa tudi za odločitev o tem, kdaj je najbolj primerno cepljenje speljati, o čemer odloča pediater. Se zgodi, verjetno ne tako redko, da bazično cepljenje ni dokončano pred vstopom v vrtec. V časovni potek cepljenja in vključitve otroka v vrtec so vključeni tudi starši s svojo odločitvijo in pomočjo za čim boljšo rešitev za otroka, zato se običajno take dileme s primernim odnosom in zaupanjem med starši, zdravnikom cepiteljem ter vrtcem, uspešno rešijo.

Kaj lahko sam storim za preprečevanje širjenja norovirusov?

Norovirusi so najpogostejši povzročitelji virusnih prebavnih okužb. So zelo kužni in se med ljudmi zlahka širijo. Virusi se izločajo z blatom okuženih ljudi in se prenašajo z rokami, živili, vodo, preko onesnaženih površin in kapljično pri bruhanju, kakor tudi z direktnim stikom človek – človek. Za okužbo je potrebno zelo majhno število virusnih delcev. Imunska zaščita ni trajna, zato lahko prihaja do ponavljajočih se okužb.

Inkubacijska doba, to je čas od okužbe do prvih znakov obolenja, je običajno 24 do 48 ur. Začetek bolezni je lahko nenaden ali pa se razvije postopno. Večina obolelih navaja slabost, bruhanje, drisko in trebušne krče, nekateri bolniki imajo tudi vročino, glavobol in bolečine v mišicah. To obolenje laično imenujemo »trebušna gripa«. Pri sicer zdravih osebah težave večinoma izzvenijo v 1 do 3 dneh. Okužba lahko poteka z resnimi simptomi pri manjših otrocih, starejših in hospitaliziranih osebah. Zdravniško oskrbo potrebuje 10 % zbolelih, določeni celo hospitalizacijo.

Zdravljenje je simptomatsko.

Bolezen se zaradi tesnih stikov hitro širi v ustanovah kot so bolnišnice in domovi za starejše občane ter lahko prizadene veliko ljudi.

Kaj lahko sam storim za preprečevanje širjenja norovirusov?

Pomembna je skrb za osebno higieno. Najpomembnejši ukrep je umivanje rok s toplo vodo in milom, posebno po uporabi stranišča. Skrbeti moramo tudi za higieno in čiščenje toaletnih prostorov ter čiščenje površin, ki se jih dotikamo z rokami. Nujno je tudi učinkovito prezračevanje prostorov, potrebno je poskrbeti za ustrezno odstranjevanje in shranjevanje onesnaženih plenic v zaprtih vrečah.

Zavedati se je potrebno, da bolna oseba lahko okuži hrano, ki jo pripravlja ali servira, preko te hrane pa se nato lahko okuži večje število ljudi. Največje tveganje predstavlja neprekuhana hrana (sveža zelenjava ali sadje).

Posteljnino, brisače in drugo perilo se lahko pere z običajnim pralnim praškom, prav tako se ročno ali strojno z običajnim detergentom pomiva posoda.

Da se omeji nadaljnje širjenje bolezni, naj bolnik ostane doma (ne sprejema in ne hodi na obiske, začasno je izločen iz skupine – vrtca, šole, delovnega mesta…). V skupino se lahko vrne 48 ur po prenehanju težav (zadnje bruhanje ali driska).

Kako negujemo bolnika z norovirusno okužbo doma?

Bolnik naj počiva in pije dovolj tekočine. Posebno zdravljenje običajno ni potrebno. Če so prebavne težave zelo izrazite in ne minejo v nekaj dneh, je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Za preprečevanje širjenja obolenja je potrebno dosledno upoštevanje teh navodil. 

Ščetkanje zob

Vzgoja za ustno zdravje se najprej prične doma v naših domovih. Vsekakor pa pri tem pomembno sodelujejo in prispevajo tudi vzgojno-izobraževalne organizacije. Pri delu se vzgojiteljem pojavijo določena vprašanja, ki se dotikajo tudi področja vzgoje za ustno zdravje. Na tem mestu podajamo odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja:

-Kakšen je zdravstveni vidik vzgoje za ustno zdravje?

-Kakšen je vidik shranjevanja ščetk?

-Možnost menjave ščetk (na koliko časa).

-Pravilna uporaba-koliko časa naj bi si otrok ščetkal zobe.

-Kaj to pomeni za dve tri ali petletnega otroka?

-Kdaj naj bi si začeli otroci ščetkati zobe?

-Kdaj si otrok lahko sam začne (pravilno) ščetkati zobe?

-Možnost prenosa bakterij v primeru menjave ščetk v vrtcu.

Med najpogostejše bolezni ustne votline spadata karies in parodontalna bolezen. Njun nastanek je tesno povezan s prisotnostjo zobnih oblog, v katerih se nahajajo bakterije, na zobnih površinah. Iz tega sledi, da je ena izmed osnov in pomembnih stebrov skrbi za ustno zdravje zadostna ustna higiena. Poleg izvajanja ustne higiene so seveda zelo pomembni redni pregledi pri zobozdravnikih. Z vidika preprečevanje kariesa je zelo pomembno, da zobne paste vsebujejo tudi priporočene količine zobnih past s ustrezno koncentracijo fluoridov. Pomembno je, da zobe umivamo redno in vsaj dvakrat dnevno. Priporočljive koncentracije fluoridov in količine zobnih past, ki jih je na podlagi raziskav podala Evropska zveza za otroško zobozdravstvo (angl. European Assoociation for Pediatric Dentistry EAPD ) so:

  • od izrasti prvega mlečnega zoba do 2 .leta starosti 500 ppm fluoridov; za grahovo zrno paste;
  • od 2. do 6. leta starosti 1000 ppm fluoridov; ravno tako za grahovo zrno paste;
  • po 6. letu starosti 1450 ppm fluoridov; 1-2 cm zobne paste.

Otrokom torej pričnemo umivati zobe ob izrasti prvega zoba. Postopoma mu omogočamo, samostojno umivanje, vendar pa otroci nimajo zadostnih motoričnih sposobnosti za samostojno umivanje zob, ki bi bilo zadostno za ohranjanje ustnega zdravja. Za samostojno umivanje so sposobni šele po dopolnjenem šestem letu starosti. Poudarjanje ustne higiene pri otrocih je ključnega pomena za pridobivanje veščin in zavedanja o pomenu ustne higiene in ustnega zdravja, saj so takrat pridobljena znanja zelo pomembna in učinkovita v odraslosti. Trajanje ščetkanja je odvisno od spretnosti posameznika, vendar pa večina odraslih posameznikov zadostno očisti zobe v dveh minutah. Ta čas je pri otrocih višji. Na učinkovitost ščetkanja poleg spretnosti vpliva tudi obrabljenost zobne ščetke. Kdaj se ta obrabi, je odvisno od načina in pogostosti uporabe. Zamenjavo zobne ščetke svetujemo kadar so ščetine zobne ščetke uničene oziroma izrabljene. Nekatera združenja sicer priporočajo menjavo ščetka na 3-4 mesece. Ker gre za pripomoček za izvajanje ustne higiene, je zanj potrebno tudi ustrezno skrbeti. Ščetke je po uporabi potrebno skrbno očistiti pod tekočo vodo, hraniti pa jih je potrebno v suhih prostorih v navpičnem položaju. Možnost prenosa bakterij ob morebitni menjavi ščetke je možna, še posebno glede na navade malčkov v vrtcih. Potrebno je sprejeti ustrezne ukrepe (označitev ščetk, zavarovati dostop do ščetk brez prisotnosti vzgojitelja) in tako zagotoviti, da se možnost zamenjave ščetke ne zgodi. Pomembnost morebitnega izvajanja ustne higiene v vrtcih je bolj kot v preprečevanju ustnih bolezni v otroštvu usmerjena v prihodnost. Znanja in veščine, pridobljene v predšolskem obdobju je veliko lažje ohraniti v odraslosti, ko so bolezni v ustni votlini pogostejše, ustrezna in zadostna skrb za ustno zdravje pa brez dvoma  najučinkovitejši ukrep za njegovo izboljšanje.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je bila v letu 2016 pripravljena publikacija s strokovnimi izhodišči Vzgoja za ustno zdravje: prehrana in higiena. V njej lahko posamezniki, ki jih področje zanima, najdejo najpomembnejše odgovore in strokovne usmeritve, ki se nanašajo na ohranjanje in krepitev ustnega zdravja z vidika izvajanja ustne higiene in prehrane. V elektronski obliki je publikacija dostopna tudi na naslednji povezavi.

Skupina za preventivo na področju ustnega zdravja znotraj Nacionalnega inštituta za javno zdravje želi krepiti zavedanje o pomenu ustnega zdravja za naše splošno zdravje, vsakdanje življenje in njegovo kvaliteto. Zato se redno pridružujemo obeležitvi svetovnega dneva ustnega zdravja, ki poteka 20. marca vsako leto. Tudi v letu 2017 smo pripravili krajšo zloženko, namenjeno splošni populaciji, ki vsebuje ključne informacije o pomenu in skrbi za ustno zdravje. Dostopna je na naslednji povezavi.

Skupina za preventivo na področju ustnega zdravja, april 2017.