Z znanjem do boljšega zdravja

Zaščita pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi

30. 04. 2019
Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

V Sloveniji imamo vzpostavljen dober in učinkovit nacionalni program cepljenja, ki se redno dopolnjuje. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o epidemiološkem spremljanju KME kažejo, da je obolevnost za KME v Sloveniji visoka, posebej pri starejših, pri katerih je tudi težji potek zdravljenja. NIJZ ocenjuje, da je približno 16 % prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi okrog 7 % prebivalcev.

Cepljenje je dokazano najučinkovitejši ukrep za preprečevanje določejnih nalezljivih bolezni in eden najvarnejših medicinskih posegov. Osnovno cepljenje proti KME zajema tri odmerke, nato pa na tri in kasneje na pet let sledijo poživitveni odmerki. 

V lanskem letu je bilo prijavljenih okoli 7500 primerov borelioze, kar je po besedah dr. Marte Grgič Vitek z NIJZ največ v zadnjem desetletju. Bolezen se pojavlja sezonsko, od maja do oktobra, ko je aktivnost klopov največja. Razširjena je po vsej Sloveniji, najpogostejša je v novogoriški regiji. Cepiva proti tej bolezni ni, zato je pomembna zaščita pred vbodi klopa z ustreznimi oblačili in repelenti.

Lymska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi od nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Te običajno izginejo po nekaj tednih, kasneje pa se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca, je pojasnil Franc Strle iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. "Zaradi Lymske boreioloze se ne umre, lahko pa zelo zagreni življenje," je opozoril.

Druga najpogostejša klopna bolezen je klopni meningoencefalitis. V zadnjem desetletju na leto povprečno zboli okoli 170 oseb, lani je bilo prijavljenih 153 primerov. Tudi ta bolezen se pojavlja sezonsko, obolevnost pa je najvišja na Gorenjskem in Koroškem. Kot je pojasnil Strle, se prva faza bolezni prične približno teden do 14 dni po vbodu s slabim počutjem. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo, zdravljenje pa je simptomatsko. Pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Do teh pride v petih do 10 odstotkih primerov, odstotek bolnikov tudi umre, je pojasnil Strle.

Klopi prenašajo tudi humano granulocitno anaplazmozo, ki je vročinska bolezen z bolečinami v mišicah, glavobolom in slabim počutjem. Zdravi se z antibiotiki, s katerimi vročina praviloma pade v 24 urah.

Klopne bolezni potrdijo z diagnostiko v mikrobioloških laboratorijih v nekaj urah, je pojasnila Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete UL.

V primeru vboda klopa je priporočljivo, da ga odstranimo čim prej. S pinceto ga primemo čim bližje koži in ga počasi izvlečemo. Če smo pri tem preveč sunkoviti, lahko rilček namreč ostane v koži.