Moj življenjski slog

Vsak vložen evro v promocijo zdravja pri delu se delodajalcu večkratno povrne

16. 09. 2015
V Sloveniji le manjšina delovnih organizacij izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, čeprav ta prinaša številne koristi tako delodajalcem kot tudi zaposlenim.

Zato se v septembru 2015 začenja projekt »Znanje za zdravje delavcev«, v okviru katerega se bodo izvedla usposabljanja za promocijo zdravja na delovnem mestu s poudarkom na psihosocialnih tveganjih, načrtu za promocijo zdravja in prenosu znanja v prakso. V projektu sodelujejo Obalna sindikalna organizacija (OSO), Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS90), Inštitut za produktivnost in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki projekt tudi vodi.

Zaposleni odrasli tretjino ali celo več svojega časa preživijo na delovnem mestu, kjer so pogosto izpostavljeni dejavnikom, ki lahko škodljivo vplivajo na njihovo zdravje. Mednje sodijo tudi psihosocialni dejavniki tveganja, kot npr. vsiljen tempo dela, slabi medosebni odnosi, pomanjkanje avtonomnosti pri delu itd. »Psihosocialni dejavniki tveganja za zaposlene predstavljajo stres, dolgotrajna izpostavljenost stresu pa lahko privede do izgorelosti in drugih zdravstvenih težav,« opozarja Ada Hočevar z NIJZ in dodaja: »Najbolj so zaradi stresa ogroženi tisti, ki imajo zahtevno delo, pa nobenega vpliva na delovne obremenitve in procese, tisti s preveč nalogami, tisti, ki jih delo ne zadovoljuje, in tisti, ki imajo negotova delovna mesta«. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ ugotavlja: »Po podatkih raziskave CINDI (2012) v Sloveniji kar 60 % odraslih kot vzrok za doživljanje stresa navaja obremenitve na delovnem mestu. Zato je nujno potrebno, da se delodajalci zavzamejo za sprejemanje ukrepov, ki odpravljajo in znižujejo vplive psihosocialnih tveganj oziroma za promocijo zdravja.«

Le manjšina podjetij v Sloveniji izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu

Od decembra 2011 je v veljavi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11), ki določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Vendar Damjan Volf z Obalne sindikalne organizacije - Konfederacije sindikatov 90 Slovenije ugotavlja: »Ogromno podjetij v Sloveniji še vedno ne izvaja promocije zdravja  v skladu z zakonodajo. V veliki večini promocija zdravja na delovnem mestu tudi ni sestavni del izjave o varnosti z oceno tveganja, kar je posledica pomanjkanja volje in znanja vseh sodelujočih. Premajhno je tudi zavedanje, da promocija zdravja na delovnem mestu pomeni sistematične, ciljane ukrepe in aktivnosti.«

Namen promocije zdravja na delovnem mestu je izboljšanje splošnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Gre za proces spreminjanja fizičnega in socialnega okolja ter življenjskega sloga, kar mora biti skupen interes delodajalcev in zaposlenih. »Pri procesu promocije zdravja je bistvenega pomena, da so v ta proces vključeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji ter da se upoštevajo njihove potrebe in stališča glede izboljšav organizacije dela in delovnega okolja,« svetuje Damjan Volf z Obalne sindikalne organizacije - Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

Vsak vloženi evro v promocijo zdravja pri delu se delodajalcu večkratno povrne

Promocija zdravja na delovnem mestu prinaša koristi tudi delodajalcem. »Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu se vsak vložen evro v promocijo zdravja na delovnem mestu povrne z 2,4–4,8 evri,« navaja dr. Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost. Z vlaganjem v promocijo zdravja na delovnem mestu se namreč zmanjšanja stroške bolniške odsotnosti, fluktuacijo delavcev, povečuje se produktivnost ipd. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND, 2011) med koristmi promocije zdravja ugotavlja zvišanje produktivnosti za do 20 %, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ, 2012) pa ugotavlja 12–36 % znižanje odsotnosti z dela. Ob tem dr. Klemen Podjed z Inštituta za produktivnost pravi: »Podatki o ekonomski upravičenosti programov promocije zdravja na delovnem mestu kažejo na visoko donosnost tovrstnih programov. Vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da je treba programe promocije zdravja izvajati kontinuirano tri do pet let, da se pokažejo celoviti učinki.« Dobra praksa promocije zdravja v EU namreč kaže, da najboljše rezultate organizacije dosegajo s strokovnim in kontinuiranim delom ter aktivnim sodelovanjem tako delavcev kot vodstva. 

O PROJEKTU »ZNANJE ZA ZDRAVJE DELAVCEV«

Konzorcij, ki ga sestavljajo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Obalna sindikalna organizacija (OSO), Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS90) ter Inštitut za produktivnost, je pripravil projekt ZNANJE ZA ZDRAVJE DELAVCEV. V okviru projekta bodo usposobili sindikalne zaupnike oziroma člane sindikata, predstavnike kadrovskih služb, službo varstva pri delu in druge zaposlene, da bodo lažje in učinkoviteje prispevali k promociji zdravja v svojih organizacijah. V ta namen bomo izvedli posamezna krajša usposabljanja sindikalnih zaupnikov oziroma članov sindikatov ter poglobljena usposabljanja za aktivno promocijo zdravja pri delu. Poleg tega bomo izdali priročnik za podporo delavskim predstavnikom za proaktivno promocijo zdravja na delovnem mestu. Projekt ZNANJE ZA ZDRAVJE DELAVCEV bo tako pomembno prispeval k postopnemu izboljšanju razmer na področju zdravja zaposlenih, s tem pa posredno tudi k zmanjšanju odsotnosti z dela in dobremu počutju zaposlenih.

Več informacij o projektu ZNANJE ZA ZDRAVJE DELAVCEV najdete na spletni strani: http://www.znanje.zdravje-delo.si/

Projekt Znanje za zdravje delavcev je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

 

Poglobljena brezplačna usposabljanja bodo v oktobru 2015 in februarju 2016, in sicer 6. 10. 2015, 7. 10. 2015 in 27. 10. 2015, hotel Arija, Debeli rtič. Vse zainteresirane vabimo, da se prijavijo na: oso-kp@siol.net.


Dodatno gradivo:

Tonska izjava doc. dr. Helene Jeriček Klanšček, vodje projekta Znanje za zdravje delavcev

Tonska izjava Ade Hočevar Grom, predstojnice Centra za pručevanje in razvoj zdravja 

Tonska izjava Petra Majcna, predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije

Tonska izjava Damjana Volfa, izvršnega sekretarja Obalne sindikalne organizacije - Konfederacije sindikatov 90 Slovenije

Tonska izjava dr. Klemna Podjeda, direktorja Inštituta za produktivnost