Z znanjem do boljšega zdravja

Staphylococcus aureus MRSA in CA-MRSA

05. 02. 2015
Staphylococcus aureus je po Gramu pozitivna bakterija v obliki kokov, ki tvorijo skupine ali grozde. Bakterija poseljuje kožo in nosno sluznico ljudi in tudi nekaterih živali. Pri zdravih ljudeh jo najdemo v nosni sluznici v kar 20 do 30 odstotkih. To nosilstvo samo ne povzroča bolezenskih znakov, lahko pa je vir širjenja bakterije na druge ljudi. .

Ob vstopu v telo, tudi ob manjših, komaj opaznih poškodbah kože, lahko povzroči različne okužbe in obolenja. Okužbe lahko povzročijo tako proti antibiotikom občutljive kot odporne vrste. Najpogosteje so to okužbe kože in ran, lahko pa tudi pljučnica, okužbe na mestu operativnega posega, krvi, srca, kosti in druge invazivne okužbe

Kaj je MRSA? 
Bakterija Staphylococcus aureus, ki je odporna proti antibiotiku meticilinu (ali oksacilinu), se imenuje MRSA ali proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus. 
MRSA najpogosteje pridobimo v bolnišničnem okolju ali v povezavi z zdravljenjem (ang. hospital-acquired MRSA; HA-MRSA). Običajno je ta MRSA odporna tudi proti številnim drugim antibiotikom. 
Poznamo tudi MRSA, ki jo pridobimo v domačem okolju, brez predhodne povezave z bolnišnico ali drugim zdravljenjem (ang. community-acquired; CA-MRSA) in se s sprejemom takega bolnika lahko širi tudi v bolnišničnem okolju. 
V letu 2005  so na Nizozemskem prvič opisali MRSA pri ljudeh v povezavi z rejnimi živalmi (prašiči) in hrano živalskega izvora (ang. livestock-associated; LA-MRSA). 
Poleg obolenj pri ljudeh, so opisani primeri okužb z MRSA pri konjih in tudi domačih ljubljenčkih.

Kako se prenaša MRSA? 
MRSA se prenaša predvsem z rokami, ob neposrednem tesnem stiku med ljudmi ali s priborom za osebno nego, ki se ga izmenjuje z drugimi; neposredni stik z rejnimi živalmi; v bolnišnicah tudi z zdravstvenimi pripomočki in napravami in drugim.  Tveganje za prenos MRSA lahko predstavlja tudi uporaba antibiotikov. Nekatere študije so pokazale povezavo med porabo antibiotikov in pogostostjo pojava MRSA.

Kakšna so tveganja za okužbo z MRSA v bolnišnicah (HA-MRSA)? 
V bolnišnicah lahko MRSA preide v kri ali druga tkiva kadar koli med oskrbo, zlasti pa ob izvajanju invazivnih postopkov, kot so operativni posegi, žilni katetri in umetno predihavanje. Tako pridobljena MRSA v bolnišnici lahko povzroči lokalne okužbe kože ali življenjsko nevarnejše okužbe, kot so pljučnica, okužbe krvi in okužbe na mestu operativnega posega. Za zmanjšanje tveganja se v bolnišnicah izvajajo različni preventivni ukrepi: razkuževanje in ostala higiena rok, razkuževanje operativnega polja pred kirurškim posegom, jemanje nadzornih kužnin in osamitev bolnikov, pri katerih je visoko tveganje za prisotnost teh odpornih bakterij ter preudarna uporaba antibiotikov. 

Kakšna so tveganja za okužbo z MRSA zunaj bolnišnice, v domačem okolju (CA-MRSA)? 
Okužbe povzročene z MRSA domačega okolja se pojavljajo pri sicer zdravih ljudeh, najpogosteje v obliki manjših izbruhov, ki prizadenejo povsem določeno skupino, ki ima tesne stike in v kateri se je pojavila MRSA (npr. majhni otroci, športni kolektivi, zaporniki, uživalci drog, brezdomci, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, vojaki). Do okužbe pride najpogosteje, če MRSA vstopi v telo skozi rano na koži. Okužbe so običajno blage, pogosto omejene na kožo in podkožje (gnojne bule, abscesi), lahko napredujejo tudi v invazivno okužbo mehkega tkiva, kot je nekrotizirajoči fasciitis, nekrotizirajočo pljučnico ali okužbo krvi, zlasti če CA-MRSA izloča toksin, npr. Panton-Valentine levkocidin (PVL). Pomembno je, da se ob okužbi kože, ki je največkrat povzročena z običajno, za meticilin občutljivo bakterijo S. aureus, pomisli, da bi šlo lahko za okužbo z MRSA in da se jo pravilno zdravi in ustrezno ukrepa, da se prepreči širjenje na ostale v kolektivih in morebiti na družinske člane.

Kakšna so tveganja za okužbo z MRSA rejnih živali (LA-MRSA)? 
Pomemben dejavnik tveganja za okužbo z LA-MRSA (ST398) je neposreden ali posreden stik z živalmi. Rejne živali so z LA-MRSA večinoma kolonizirane (poseljene) in le redko obolijo.  Pri neposrednem stiku med živaljo in človekom so najbolj ogroženi kmetje, veterinarji, mesarji, rejci in drugi. Novejše raziskave kažejo, da je možen prenos MRSA na ljudi tudi preko živil živalskega izvora. Ta MRSA ni visoko patogena za ljudi, vendar lahko povzroča različne okužbe kože, bakteriemijo, pljučnico in endokarditis.

Kako lahko zaščitim sebe/svojo družino pred okužbo z MRSA? 
Najbolje lahko sebe in svojo družino zaščitite pred MRSA (CA-MRSA) tako, da upoštevate preproste higienske ukrepe: 

  • očistite in pokrijte rane, ureznine in praske, dokler se ne zacelijo, 
  • skrbite za redno in pogosto higieno rok in 
  • britvice in brisače uporabljajte izključno sami in si jih ne delite z nikomer.

Pred morebitno MRSA rejnih živali (LA-MRSA) se obvarujemo tako, da se izogibamo neposrednim stikom z rejnimi živalmi (zlasti prašiči) in upoštevamo higienske ukrepe pri rokovanju s surovim (zlasti svinjskim) mesom in pripravi hrane (npr.: ločevanje čisto – nečisto, meso dobro toplotno obdelati).
Če ste v bolnišnici kot pacient ali obiskovalec, poskrbite za redno in pravilno higieno rok, z rokami ne segajte po obrazu, ne dotikajte okolice drugih pacientov po nepotrebnem in upoštevajte navodila zdravstvenega osebja. Če dobite MRSA v bolnišnici, vprašajte svojega zdravnika ali medicinsko sestro, katere higienske ukrepe morate vi in družinski člani upoštevati v bolnišnici in po vrnitvi domov. 

Algoritem ukrepanja je dosegljiv na naslednji povezavi.