Z znanjem do boljšega zdravja

Zgolj z epidemiološkim poizvedovanjem ne moremo zaustaviti virusa

23. 01. 2021
Obstajajo različni teoretični modeli na podlagi katerih se pripravljajo projekcije razvoja epidemije in tudi analizirajo ustreznost in pravočasnost sprejemanja ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2. Vendar je ob tem treba poudariti, da te analize pogosto temeljijo le na predpostavkah in hipotezah, saj ti teoretični modeli ne vključujejo tudi drugih spremenljivk, kot na primer zmogljivosti kadrovskih kapacitet v zdravstvu. Najpomembnejša predpostavka modelov je, da bi našteti ukrepi – recimo iskanje stikov, ki temelji na zaupanju ljudi – delovali vedno z enako učinkovitostjo.

Iskati en razlog, zaradi katerega je drugi val epidemije v Sloveniji in drugje po svetu bil takšen kot je, enostavno ni mogoče. Vsi ukrepi delujejo kot dodatni sloji zaščite. So del celote. In po mnenju epidemiologov je najpomembnejše zaupanje javnosti v sprejete ukrepe in spoštovanje priporočil za preprečevanje širjenja okužb s covidom-19. Da ljudje zaupajo in verjamejo v to, da so ukrepi namenjeni enemu skupnemu cilju in ne pogojeni samo na strah pred boleznijo in posledicami. Strah na dolgi rok zagotovo ni dovolj velik motivator.

Takoj za tem pa je treba izpostaviti naslednji kritični točki: vzpostavitev pogojev, da se prebivalci Slovenije varno vedejo, in pri tem niso finančno oškodovani (npr. v primeru izolacije, karantene: nadomestila in drugi dodatki; za delo na domu in spodbujanje le tega – dodatki). Delo epidemiologov je pomagati osebi obvestiti svoje tesne stike. Ti morajo imeti možnost osati doma. Podatki o delu na domu in breme bolezni v delovno aktivnih starostnih skupinah nam povedo, kjer so možnosti za izboljšave. Kot druga kritična točka pa je, da je preveč pozornosti posvečeno tveganju okužbe v zunanjih prostorih, kjer je tveganje za okužbe načeloma majhno. Vlagati moramo več truda in nekonvencionalnega razmišljanja k premiku večine dejavnosti na odprte prostore.

Zato interpretacija, da je treba razlog za epidemiološko sliko iskati v »prenehanju« iskanja stikov, ni utemeljena. Stike je NIJZ, na način, ko pred novembrom 2020, nehal iskati (nikoli pa v celoti) takrat, ko so bile številke okuženih tako visoke, da tega ni mogoče in tudi ni smiselno izvajati. Vsak okužen ima različno število kontaktov, v povprečju jih ima 30, lahko pa jih ima tudi 500, če ni spoštoval ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2. Hitro večanje števila potrjenih primerov covid-19 nakazuje, da širjenja virusa ni mogoče ustaviti samo z epidemiološkim iskanjem kontaktov. Nadaljnje iskanje vseh stikov, tako kot pred novembrom, bi pomenilo naslednje: pri 2.000 potrjenih primerih na dan (konzervativno ocenjenih) in 10 visoko rizičnih kontaktih na dan na osebo pridemo do 200.000 karanten na vsake 10 dni. V zelo kratkem času bi bila tako rekoč v karanteni celotna Slovenja. Zaradi tega so v takšni fazi pomembni ukrepi na ravni celotne populacije. Epidemiološka služba pa še vedno (in nikoli ni prenehala) pokliče vsakega okuženega in poda navodila o obveščanju stikov. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da tradicionalno iskanje stikov načeloma ne pokriva stike, ki jih okuženi ne pozna osebno. Zaradi tega je vloga aplikacije #OstaniZdrav in njena nadgradnja z vnosom kode pomembna.

Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da kapacitete testiranja, ki se sedaj sicer krepijo, niso omogočale identificirati najbolj kužne osebe in jih izolirati. Iskanje stikov majhnega deleža testiranih primerov je tudi nesmiselno. Iskanje stikov (ob odlični dostopnosti testiranja) je smiselno v primeru, ko je breme virusa majhno in je vsak primer obravnavan do potankosti, kot na primer pri ošpicah, eboli ipd.

Sledenje stikom (Contact tracing) je sicer pomemben ukrep (poleg ostalih) in je najbolj relevanten v fazi, ko virus ne kroži intenzivno v populaciji in je možno vsak vir okužbe identificirati. Vendar je stanje v Sloveniji preseglo to mejo. Ob umiritvi stanja pa bo spet v ospredju in bo epidemiološka služba znova natančneje iskala vire okužbe, vključno z analizo vsakega skupka. Število stikov ni pogojeno le na intenzivnost iskanja. Pogojeno je na vrsto stika, ki ga oseba ima (VRK-visoko rizičen kontakt ali ne), na vse ukrepe na državni ravni, ki zmanjšujejo število možnih stikov, na zaupanje posameznikov pri identifikaciji le teh. Odločbe so le eden od kazalnikov števila stikov. V tem trenutku še toliko bolj, saj potrdilo o karanteni dobi tisti, ki ga potrebuje (kakor je tudi pravilno).  Z novo ureditvijo karanten na domu od konca oktobra 2020 dalje lahko vsak, ki potrebuje potrdilo o prestajanju karantene na domu, na portalu eUprava izpolni obrazec. Potrdilo o karanteni na domu prejme na elektronski naslov, ki ga navede v vlogi in ga predložijo delodajalcu oziroma vložijo v potrebnih postopkih za povračilo nadomestila prihodka. V fazi epidemije, ki močno obremenjuje zdravstvo in zahteva ukrepe, ki ne vplivajo samo na posameznika, ampak tudi na gospodarstvo, je bila tako vzpostavljena ureditev, ki zagotavlja, da je obveščenih čim več tistih, ki so bili v tesnem stiku z okuženo osebo in bodo, če ne gre drugače, ostali doma v karanteni na domu in bodo za ta čas prejeli nadomestilo dohodka.

Hitro večanje števila potrjenih primerov COVID-19 v Sloveniji nakazuje, da širjenja virusa ni mogoče ustaviti samo z epidemiološkim iskanjem kontaktov, izdajanjem karantenskih odločb. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da vsak posameznik ravna odgovorno in upošteva vse predpisane ukrepe in priporočila, zlasti je pomembno omejevanje druženja z drugimi ljudmi, upoštevanje razdalje in ostalih higienskih ukrepov (umivanje rok, higiena kašlja,...).

V dani situaciji pa je več truda torej smiselno vložiti v prizadevanja, da okuženi sami obveščajo vse, s katerimi so bili v stiku, v uporabo aplikacije #OstaniZdrav in vzpostavitev pogojev (administrativne, finančne, … itd.), da bodo ljudje v času kužnosti ali potencialnega tveganja za bolezen brez pomisleka in naštetih posledic ostali doma. Samo na ta način je lahko pristop vzdržen tako dolgo kot je od prebivalstva zahtevano.

V Sloveniji delo epidemiološke službe opravlja 27 epidemiologov. Tudi v normalnih razmerah bi jih sicer potrebovali več. Na začetku je lahko epidemiološka služba obravnavala 20 pozitivnih primerov na dan, oktobra že 200, novembra že okrog 350 oz. 10-krat več kot v spomladanskem obdobju epidemije. Vzpostavili smo klicni center v Ljubljani, Mariboru in Celju, v 9 območnih enotah NIJZ-ja pomagajo epidemiologi, specialisti javnega zdravja, medicinske sestre, administratorji in sanitarni inženirje ter študenti (dobrih 70). Te zmogljivosti smo tudi ves čas širili. Ob precej okrepljenih kadrovskih kapacitetah za izvajanje epidemiološkega preiskovanja bi NIJZ lahko opravil iskanje stikov pri 300 osebah na dan. Kljub velikim obremenitvam epidemiološka služba nadaljuje s svojim delom in še naprej zagotavlja vse ključne epidemiološke podatke, ki predstavlja eno od podlag za odločitve in sprejemanje ukrepov.