Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI ŽIROVNICA S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Žirovnica je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,02, ki znotraj regije občino uvršča na 12. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Od slovenskega povprečja odstopa z upadom prebivalstva, z nizkim  deležem oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo, ki se še znižuje in je najnižji v regiji ter z visoko in rastočo  stopnjo delovne aktivnosti. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.

 

Občina Žirovnica se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:

  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Žirovnica 6,8 %, Slovenija 14,4 %), kar je  najnižji delež v regiji in se znižuje;
  • stopnja delovne aktivnosti (Žirovnica 68,6 %, Slovenija 64,4 %), več od povprečja UE (65,3 %) in na ravni povprečja gorenjske regije (68,0 %) in se povečuje;
  • telesni fitnes otrok (Žirovnica 63,0, Slovenija 52,3), več od povprečja UE (47,2) in več od povprečja gorenjske regije (56,4) ter se izboljšuje;
  • delež prekomerno prehranjenih otrok (Žirovnica 16,6 %, Slovenija 24,5 %), kar je manj od povprečja UE (28,5 %) in manj od povprečja regije (21,6 %), občina je za Žirmi druga najmanj obremenjena v regiji;
  • odzivnost v program Svit (Žirovnica 71,5 %, Slovenija 64,6 %) kar je več od povprečja UE (61,8 %) in regije (68,2 %).

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:

  • prirast prebivalstva (Žirovnica - 2,7 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta v UE 6,9 ‰, v gorenjski regiji 5,1 ‰;
  • poškodovani v transportnih nezgodah (Žirovnica 2,0 na 1000, Slovenija 1,4 na 1000 prebivalcev), ki je slabši od povprečja UE (1,5 na 1000 prebivalcev) in gorenjske regije (1,7 na 1000) in se povečuje;
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) (Žirovnica 3,0 na 1000, Slovenija 1,9 na 1000 prebivalcev), ki so višje od povprečja UE (2,4 na 1000 prebivalcev) in gorenjske regije (2,5 na 1000) in se povečujejo.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Žirovnica 4,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je manj kot UE (6,2) in manj kot v regiji (4,9 na 100 prebivalcev);
  • prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Žirovnica 21,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (23,6) in regiji (21,6) ter se znižujejo;
  • bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi (Žirovnica 1,0 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (3,3 na 1000 prebivalcev) in regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Žirovnica 12,9 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (14,8 na 100 prebivalcev) in regiji (13,2 na 100 prebivalcev).

 

Za sedem kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: razvitost občine, presejanost v programu ZORA, astma pri otrocih, možganska kap, klopni meningoencefalitis, umrljivost zaradi BSO, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi samomora;
  • neugoden trend: prometne nesreče z alkoholiziranimi povzročitelji, bolniška odsotnost, novi primeri raka, splošna umrljivost.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prirast prebivalstva
  • poškodovani v transportnih nezgodah
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • prometne nesreče z alkoholiziranimi povzročitelji
  • bolniška odsotnost
  • novi primeri raka
  • splošna umrljivost

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan