Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI ŽIRI S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

01. 07. 2020
Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Žiri se v 19 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v 10 kazalnikih, ki so:

  • razvitost občine (Žiri 1,28, Slovenija 1,0) in se še povečuje;
  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Žiri 11,8 %, Slovenija 14,4 %), manj od povprečja UE (15,9 %) in gorenjske regije (13,7 %), delež pada;
  • stopnja delovne aktivnosti (Žiri 72,8 %, Slovenija 64,4 %) je najvišja v regiji in še raste;
  • telesni fitnes otrok (Žiri 79,0, Slovenija 52,3) je najboljši v Sloveniji, se pa še povečuje;
  • delež prekomerno prehranjenih otrok (Žiri 13,4 %, Slovenija 24,5 %) je najnižji v Sloveniji in se še znižuje;
  • odzivnost v program Svit (Žiri 79,6 %, Slovenija 64,6 %) je najvišja v regiji in se povečuje;
  • presejanost v programu ZORA (Žiri 77,4 %, Slovenija 71,7 %) je druga najvišja v regiji, a se znižuje;
  • bolniška odsotnost (Žiri 12,9 dni, Slovenija 16,4 dni) je najnižja v regiji, a se povečuje;
  • splošna umrljivost (Žiri 782 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.) je nižja od povprečja UE (819) in regije (861). Občina je na 2. mestu v regiji, za občino Gorenja vas Poljane;
  • umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let) (Žiri 38 na 100.000 preb., Slovenija 77 na 100.000 preb.) je najnižja v regiji in se še znižuje.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za 4 opazovane kazalnike in sicer:

  • prirast prebivalstva (Žiri 1,2 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta v UE (3,3 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
  • delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji (Žiri 16,2 %, Slovenija 9,1 %), ki je slabši od povprečja UE (8,8 %) in gorenjske regije (7,4 %) in se povečuje, občina je druga najbolj obremenjena v regiji;
  • bolnišnična zdravljenja zaradi astme pri otrocih in mladostnikih (Žiri 2,6, Slovenija 1,0), ki so nad povprečjem UE (1,1) in gorenjske regije (1,0), se povečujejo, občina je najbolj obremenjena v regiji;
  • bolnišnična zdravljenja zaradi KME (Žiri 25,9 na 100.000 preb., Slovenija 9,2), ki so sicer nižja od povprečja za UE (33,3) in višja od  povprečja gorenjske regije (19,4) ter se znižujejo, a občina še vedno sodi med najbolj obremenjene gorenjske občine za Preddvorom, Gorenjo vasjo – Poljanami  in Škofjo Loko.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Žiri 4,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je najmanj na Gorenjskem, se pa stopnja povečuje;
  • prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Žiri 20,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (20,9 na 100 prebivalcev) in regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), a stopnja raste;
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Žiri 9,7 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kar je najmanj v regiji, se pa povečuje;
  • bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Žiri 1,2, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (1,3 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev), se znižujejo;
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Žiri 11,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (11,8 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev).

 

Za pet kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:

  • ugoden trend: poškodovani v transportnih nezgodah;
  • neugoden trend: zlomi kolka pri starejših prebivalcih, bolezni neposredno pripisljive alkoholu.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • astma pri otrocih in mladostnikih
  • klopni meningoencefalitis
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih

Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti izboljšanju dostopnosti do zdravstvenega varstva žensk in duševnemu zdravju, saj je občina večino opazovanega obdobja odstopala od slovenskega povprečja po umrljivosti zaradi samomora.

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan