Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI ŽELEZNIKI S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Železniki je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,20), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 5. mesto, razvitost se povečuje.  Občina odstopa od slovenskega povprečja s slabšim prirastom prebivalstva, ki je bil večino opazovanega obdobja (2014- 2018) negativen, po višji in rastoči stopnji delovne aktivnosti ter po višjem, deležu oseb z le osnovnošolsko izobrazbo (25 do 64 let), ki se znižuje. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.

 

Občina Železniki se v 17 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v sedmih kazalnikih:

  • razvitost občine (Železniki 1,2, Slovenija 1,0), ki raste;
  • stopnja delovne aktivnosti (Železniki 71,6 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja kot v UE (69,9 %) in  v gorenjski regiji (68,0 %) in raste;
  • prekomerno prehranjeni otroci (Železniki 20,5 %, Slovenija 24,5 %), ki je višji kot v UE (18,7 %), a nižji od povprečja gorenjske regije (21,6 %);
  • odzivnost v program Svit (Železniki 78,9 %, Slovenija 64,6 %), kjer je občina na drugem mestu v regiji;
  • presejanost v programu ZORA (Železniki 79,1 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (76,2 %) in gorenjske regije (70,8 %) – občina je po presejanosti v ZORI na prvem mestu v regiji, a presejanost pada;
  • pregledanost v programu DORA (Železniki 85,7 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (81,5 %) in gorenjske regije (75,3 %) – občina je po presejanosti v DORI na 1. mestu v regiji:
  • bolniški odsotnosti (Železniki 14,7 dni, Slovenija 16,4 dni) ), ki je na ravni UE (14,8 dni) in nižja kot v gorenjski regiji (16,1 dan), se pa povečuje.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za šest opazovanih kazalnikov in sicer:

  • prirast prebivalstva (Železniki -2,8‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE (3,3 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Železniki 16,1 %, Slovenija 14,4 %), kar je več od povprečja UE (13,8 %) in gorenjske regije (13,7 %), delež se znižuje;
  • poškodovani v transportnih nezgodah (Železniki 2,1 na 1000 preb, Slovenija 1,4), ki je slabša od povprečja za UE (1,9) in gorenjske regije (1,7);
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Železniki 3,1 na 100.000 preb., Slovenija 1,9 na 100.000 preb.), ki je slabša od povprečja za UE (2,6) in gorenjske regije (2,5) in raste;
  • klopni  meningoencefalitis (Železniki 25,5 na 100.000 preb., Slovenija 9,2), kar je sicer nižje od povprečja za UE (33,3) in  višje od  povprečja gorenjske regije (19,4);
  • umrljivost zaradi samomora (Železniki 41 na 100.000 preb., Slovenija 19 na 100.000 preb.), kar je več od povprečja UE (24) in regije (21). Občina je najbolj obremenjena  v regiji, samomorilni količnik raste.

 

Občina značilno odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • delež prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen (Železniki 4,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (4,4 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev), a raste;
  • delež prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak (Železniki 21,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE (20,9 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), a pada;
  • stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi (35-74 let) (Železniki 1,1, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (1,3 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
  • delež prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj (Železniki 12,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je malo več kot v UE (11,8 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev).

 

Za dva kazalnika pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok, pomoč na domu;
  • neugoden trend: zlomi kolka pri starejših, splošna umrljivost, umrljivost zaradi BSO, umrljivost zaradi raka.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prirast prebivalstva
  • osnovno izobraženi odrasli
  • poškodovani v transportnih nezgodah
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • klopni  meningoencefalitis
  • umrljivost zaradi samomora
  • zlomi kolka pri starejših
  • splošna umrljivost
  • umrljivost zaradi BSO
  • umrljivost zaradi raka

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan