Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI TRŽIČ S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Tržič je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 0,96), ki se znotraj regije po razvitosti uvršča na 15. mesto med 18-imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja po višjem, a padajočem deležu najmanj izobraženih prebivalcev in po višji ter rastoči stopnji delovne aktivnosti.

 

Občina Tržič se v 10 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, ki so:

  • stopnja delovne aktivnosti (Tržič 67,3 %, Slovenija 64,4 %), ki je malo nižja kot v gorenjski regiji (68,0 %), vendar raste;
  • odzivnost v program Svit (Tržič 66,9 %, Slovenija 64,6 %), je pa nižja kot v gorenjski regiji (68,2 %);
  • bolniška odsotnost (Tržič 16,2 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je podobna kot v gorenjski regiji (16,1 dan), se pa daljša.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:

  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Tržič 17,4 %, Slovenija 14,4 %), kar je tudi slabše kot v  gorenjski regiji (13,7 %), vendar se delež najmanj izobraženih prebivalcev znižuje;
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Tržič 3,1 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar je tudi več kot je v povprečju v gorenjski regiji (2,5 na 1000 preb.), njihovo število pa se še povečuje;
  • klopni meningoencefalitis (Tržič 21,3 na 100.000 preb., Slovenija 9,2 na 100.000 preb.), kar je tudi več kot v regiji (19,4 na 100.000 preb.).

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Tržič 22,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), katerih število je višje kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev );
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Tržič 13,4 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), katerih število je višje kot v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev ), število prejemnikov teh zdravil raste;
  • bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Tržič 2,7 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,1 na 1000 prebivalcev), kar je več kot v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev), njihovo število se še povečuje;
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Tržič 13,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev), kar je enako povprečju gorenjske regije (13,2 na 100 prebivalcev), se pa število prejemnikov teh zdravil zmanjšuje.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok (6-14 let), delež prekomerno prehranjenih otrok, presejanost v Programu Zora, astma pri otrocih in mladostnikih, bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi, novi primeri raka, pomoč na domu, umrljivost zaradi samomora;
  • neugoden trend: umrljivost zaradi vseh vrst raka.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • osnovno izobraženi odrasli
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • klopni meningoencefalitis
  • umrljivost zaradi vseh vrst raka

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan