Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI ŠKOFJA LOKA S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Škofja Loka je nadpovprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,22, ki se znotraj gorenjske regije po razvitosti uvršča na četrto mesto. V opazovanem obdobju (2014- 2018) se je občasno že soočala z upadom prebivalstva, v letu 2018 pa je bil porast na ravni Slovenije. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje. Delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo se v občini znižuje, stopnja delovne aktivnosti pa povečuje.

 

Občina Škofja Loka se v 20 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje prebivalcev slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v desetih kazalnikih, ki so:

  • razvitost občine (Škofja Loka 1,22, Slovenija 1,0) in se še povečuje;
  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Škofja Loka 13,4 %, Slovenija 14,4 %), manj od povprečja UE (13,8 %) in gorenjske regije (13,7 %) in se znižuje;
  • stopnja delovne aktivnosti (Škofja Loka 68,5 %, Slovenija 64,4 %) je nižja od povprečja UE (69,9 %) in višja od povprečja regije (68,0 %) in se povečuje;
  • telesni fitnes otrok (Škofja Loka 61,2, Slovenija 52,3), kar je manj od povprečja UE (63,2) in več od povprečja regije (56,4) in se še povečuje;
  • delež prekomerno prehranjenih otrok (Škofja Loka 19,0 %, Slovenija 24,5 %), kar je več od povprečja UE (18,7 %) in manj povprečja regije (21,6 %), občina je tretja najmanj obremenjena v regiji;
  • odzivnost v program Svit (Škofja Loka 75,0 %, Slovenija 64,6 %) kar je manj od povprečja UE (76,7 %) in več od povprečja regije (68,2 %) in se povečuje;
  • presejanost v programu ZORA (Škofja Loka 74,8 %, Slovenija 71,7 %), kar je manj od povprečja UE (76,2 %) in več od povprečja regije (70,8 %), a se znižuje;
  • pregledanost v programu DORA (Škofja Loka 79,8 %, Slovenija 76,2 %), kar je manj od povprečja UE (81,5 %) in več od povprečja regije (75,3 %);
  • bolniška odsotnost (Škofja Loka 15,2 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je več od povprečja UE (14,8 dni) in manj povprečja regije (16,1 dni), a se povečuje;
  • splošna umrljivost (Škofja Loka 839 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je višja od povprečja UE (819) in nižja od regije (861), se pa zmanjšuje.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

  • poškodovani v transportnih nezgodah (Škofja Loka 1,9, Slovenija 1,4), medtem, ko je le-ta v UE enak, v gorenjski regiji pa nižji (1,7) in se znižuje;
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Škofja Loka 2,9 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar pa je tudi več kot je povprečje  UE (2,6 na 1000 preb.) in regije (2,5 na 1000 preb.) in se povečuje;
  • pomoč na domu (Škofja Loka 1,1, Slovenija 1,7), kar je pod povprečjem UE (1,3) in gorenjske regije (1,6), se povečuje;
  • bolnišnična zdravljenja zaradi KME (Škofja Loka 31,8 na 100.000 preb., Slovenija 9,2), ki so sicer nižja od povprečja za UE (33,3) in višja od  povprečja gorenjske regije (19,4), se znižujejo, a občina še vedno sodi med najbolj obremenjene gorenjske občine za Preddvorom in Gorenjo vasjo.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer::

  • prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Škofja Loka 4,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE (4,4 ) in najmanj kot na Gorenjskem (4,9), se pa stopnja povečuje;
  • prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Škofja Loka 21,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je na ravni UE (20,9 na 100 prebivalcev) in manj kot v regiji (21,6 na 100 prebivalcev);
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Škofja Loka 10,7 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kar je najmanj kot v UE (10,8) in v regiji (11,9), se pa povečuje;
  • bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Škofja Loka 1,4, Slovenija 2,1), kar je več kot v UE (1,3 na 1000 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev), se povečujejo;
  • bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Škofja Loka 2,0, Slovenija 2,6), kar je enako kot v UE (2,0 na 1000 prebivalcev) in manj v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev), se povečujejo;
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Škofja Loka 12,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je več kot v UE (11,8 na 100 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa znižujejo.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: astma pri otrocih in mladostnikih, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, splošna umrljivost, umrljivost zaradi samomora;
  • neugoden trend: pregledanost v Programu Zora.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • poškodovani v transportnih nezgodah
  • pregledanost v programu ZORA
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • pomoč na domu
  • bolnišnična zdravljenja zaradi KME

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan