Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI ŠENČUR TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Šenčur je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,25), ki se znotraj regije po razvitosti uvršča na tretje mesto med 18-imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja po nižjem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let, nižjem deležu najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.

 

Občina Šenčur se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, ki so:

  • razvitost občine (Šenčur 1,25, Slovenija 1,0); 
  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Šenčur 11,7 %, Slovenija 14,4 %), kar je ugodneje kot v UE (13,7 %) in v gorenjski regiji (13,7 %), delež najmanj izobraženih prebivalcev se še znižuje;
  • stopnja delovne aktivnosti (Šenčur 68,1 %, Slovenija 64,4 %), ki je podobna kot v UE (68,3 %) in v gorenjski regiji (68,0 %) ter se še raste;
  • odzivnost v program Svit (Šenčur 73,4 %, Slovenija 64,6%) in je tudi višja kot v UE (67,5 %) in v gorenjski regiji (68,2 %) ter se še povečuje;
  • pregledanost v programu DORA (Šenčur 80,6 %, Slovenija 76,2 %) in je tudi boljša od povprečne pregledanosti v UE (74,9 %) in v gorenjski regiji (75,3%);
  • bolniška odsotnost (Šenčur 14,3 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je krajša kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), se pa daljša.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za tri opazovane kazalnike in sicer:

  • poškodovani v transportnih nezgodah (Šenčur 2,1 na 1000 preb., Slovenija 1,4 na 1000 preb.), kar je tudi več od povprečja UE (1,7 na 1000 preb.) in regije (1,7 na 1000 preb.), njihovo število se še rahlo povečuje;
  • klopni meningoencefalitis (Šenčur 18,1 na 100.000 preb., Slovenija 9,2 na 100.000 preb.), glede katerega pa je stanje ugodnejše kot v UE (19,1 na 100.000 preb.) in regiji (19,4 na 100.000 preb.), bolnišnične obravnave zaradi KME se zmanjšujejo;
  • umrljivost zaradi samomora (Šenčur 38 na 100.000 preb., Slovenija 19 na 100.000 preb.), ki je tudi višja kot v UE (19 na 100.000 preb.) in na 4. mestu v gorenjski regiji (21 na 100.000 preb.), samomorilni količnik pa še raste.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v treh kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • delež starejših prebivalcev (nad 80 let) (Šenčur 4,6 %, Slovenija 5,3 %), ki je tudi manjši kot v UE (5,4 %) in gorenjski regiji (5,6 %), se pa delež starejših prebivalcev povečuje;
  • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Šenčur 4,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (4,8 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), se pa povečuje;
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Šenčur 12,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), katerih število je manjše kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa zmanjšuje.

 

Za en kazalnik zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok (6-14 let), astma pri otrocih in mladostnikih, možganska kap, pomoč na domu;
  • neugoden trend: bolezni neposredno pripisljive alkoholu, zlomi kolka pri starejših prebivalcih, splošna umrljivost, umrljivost zaradi vseh vrst raka.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • poškodovani v transportnih nezgodah
  • klopni meningoencefalitis
  • umrljivost zaradi samomora
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih
  • splošna umrljivost
  • umrljivost zaradi vseh vrst raka

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan