Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI NAKLO S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Naklo je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,18), ki se med 18imi gorenjskimi občinami uvršča na sedmo mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja z nizkim deležem najmanj izobraženih prebivalcev (se še znižuje) in z višjo stopnjo delovne aktivnosti, ki še raste. Delež prebivalcev, starih 80 ali več let, se povečuje.

 

Občina se v desetih od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v petih kazalnikih, ki so:

  • stopnja delovne aktivnosti (Naklo 67,5 %, Slovenija 64,4 %), ki pa je nižja kot v UE (68,3 %) in podobna kot v gorenjski regiji (68,0 %) in raste;
  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Naklo 10,6 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj od povprečja UE (13,7 %) in gorenjske regije (13,7 %);
  • odzivnost v program Svit (Naklo 70,1 %, Slovenija 64,6%), ki je boljša kot v UE (67,5 %) in v gorenjski regiji (68,2 %) in še raste;
  • bolniška odsotnost (Naklo 14,9 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je krajša kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), vendar se povečuje;
  • splošna umrljivost (Naklo 790 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je nižja od povprečja UE (833 na 100.000 preb.) in občina Naklo je tretja z umrljivostjo najmanj obremenjena občina v regiji (861 na 100.000 preb.).

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za enega od opazovanih kazalnikov in sicer za:

  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Naklo 3,2 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar pa je tudi več kot je v povprečju v UE (2,4 na 1000 preb.) in v gorenjski regiji (2,5 na 1000 preb.), občina je v regiji tretja z zdravstvenimi posledicami pitja alkohola najbolj obremenjena občina.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Naklo 4,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (4,8 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev );
  • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Naklo 21,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), katerih število je nekaj nižje kot v UE (21,6 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), se pa znižuje;
  • bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Naklo 1,4 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), ki jih je manj kot v UE (1,9 na 1000 prebivalcev) in je z njimi druga najmanj obremenjena občina v regiji (2,3 na 1000 prebivalcev) in celo s trendom padanja;
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Naklo 12,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), katerih število je manjše kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa znižuje.

 

Za tri kazalnike zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar kažejo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi, bolnišnična zdravljenja zaradi klopnega meningoencefalitisa (višja obolevnost kot v Sloveniji), umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja;
  • neugoden trend: zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi samomora.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih
  • umrljivost zaradi samomora

 

Pripravile: Marjetka Hovnik Keršmanc, Alenka Hafner in Darja Zupan