Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI KRANJSKA GORA S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Kranjska gora sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 1,01), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 13. mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja po upadu prebivalstva, po višjem in rastočem deležu prebivalcev, starih 80 ali več let ter po nizkem in padajočem deležu najmanj izobraženih prebivalcev.

 

Občina Kranjska gora se v 14 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v enem kazalniku, ki je:

  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Kranjska gora 8,4 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj kot v UE (15,9 %) in v gorenjski regiji (13,7 %) ter je na Gorenjskem med občinami z najnižjim deležem na tretjem mestu za Žirovnico in Bledom, delež se še znižuje.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

  • prirast prebivalstva (Kranjska Gora -2,3 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Jesenice (6,9 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
  • presejanost v programu ZORA (Kranjska Gora 66,1 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Jesenice (68,6 %) in gorenjske regije (70,8 %) – slabšo presejanost imata na Gorenjskem samo občini Jezersko (61,2 %) in Cerklje (63,6 %), se pa povečuje;
  • presejanost v programu DORA (Kranjska Gora 72,9 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Jesenice (73,2 %) in gorenjske regije (75,3%) - slabšo presejanost imajo na Gorenjskem štiri občine (Bled 67,6 %, Bohinj 67,7 %, Gorje 71,8 % in Jesenice 72,6 %);
  • bolniška odsotnost (Kranjska Gora 16,8 dni, Slovenija 16,4 dni, ki je daljša kot v gorenjski regiji (16,1 dan), toda krajša kot v UE Jesenice (20,7 dni) – daljša bolniška odsotnost jev regiji le v občini Jesenice (22,5 dni).

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • starejše prebivalstvo (nad 80 let) (Kranjska Gora 7,7 %, Slovenija 5,3 %), delež starejših prebivalcev je višji tudi kot v UE Jesenice (5,5 %) in v gorenjski regiji (5,6 %) – višji delež starejših prebivalcev ima na Gorenjskem samo občina Preddvor (8,0 %), se še povečuje;
  • prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Kranjska Gora 4,1 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev ), kar je tudi manj kot v UE Jesenice (6,2 na 100 prebivalcev ) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev );
  • prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Kranjska Gora 21,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), kar je tudi manj kot v UE Jesenice (23,6 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev );
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Kranjska Gora 12,5 na 100 prebivalcev , Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je tudi manj kot v UE Jesenice (14,8 na 100 prebivalcev ) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev);
  • možganska kap (Kranjska Gora 3,4 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), sicer manj kot v UE Jesenice (3,0 na 1000 prebivalcev), toda več kot v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev ) – več bolnišničnih obravnav imata na Gorenjskem le občini Jesenice (3,5 na 1000 prebivalcev) in Bohinj (3,9 na 1000 prebivalcev), bolnišnične obravnave rastejo.

 

Za štiri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.  

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: stopnja delovne aktivnosti, telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji, splošna umrljivost, umrljivost zaradi vseh vrst raka;
  • neugoden trend: astma pri otrocih in mladostnikih, bolezni neposredno pripisljive alkoholu, pomoč na domu, klopni meningoencefalitis, umrljivost zaradi samomora.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prirast prebivalstva
  • presejanost v programu ZORA
  • presejanost v programu DORA
  • bolniška odsotnost
  • astma pri otrocih in mladostnikih
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • pomoč na domu
  • klopni meningoencefalitis
  • umrljivost zaradi samomora

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan