Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI KRANJ S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

01. 07. 2020
Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Mestna občina Kranj je nadpovprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,20), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti uvršča na 5. mesto. Občina odstopa od slovenskega povprečja s slabšim prirastom prebivalstva, ki je bil v letih 2016 in 2017 celo negativen, ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Po deležu oseb z le osnovnošolsko izobrazbo (25 do 64 let) je občina med slabšimi na Gorenjskem, vendar se njihov delež znižuje. Občina se sooča z večanjem deleža prebivalcev, starih 80 ali več let.

 

Občina Kranj se v 21 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v osmih kazalnikih, ki so:

  • razvitost občine (Kranj 1,20, Slovenija 1,0); 
  • stopnja delovne aktivnosti (Kranj 68,3 %, Slovenija 64,4 %), ki je enaka kot v UE (68,3 %) in podobna povprečju gorenjske regije (68,0 %) in raste;
  • prekomerna prehranjenost otrok (Kranj 20,5 %, Slovenija 24,5 %), ki je podobna kot v UE (20,9 %), a nižja od povprečja gorenjske regije (21,6 %);
  • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Kranj 6,0 %, Slovenija 9,1 %), ki so podobne kot v UE (6,3 %), vendar nižje od povprečja gorenjske regije (7,4 %) in padajo, nižji delež imata na Gorenjskem le Preddvor in Bled;
  • odzivnost v program Svit (Kranj 66,6 %, Slovenija 64,6%), vendar je slabša kot v UE (67,5 %) in v gorenjski regiji (68,2 %), se pa izboljšuje;
  • bolniška odsotnost (Kranj 15,9 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je podobna kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), se pa povečuje;
  • splošna umrljivost (Kranj 809 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je nižja od povprečja UE (833 na 100.000 preb.) in regije (861 na 100.000 preb.);
  • umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (Kranj 52 na 100.000 preb., Slovenija 77 na 100.000 preb.), ki je podobna kot v UE (55 na 100.000 preb.), vendar nižja od povprečja regije (65 na 100.000 preb.), se pa še znižuje.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za sedem opazovanih kazalnikov in sicer:

  • prirast prebivalstva (Kranj 5,9 ‰, Slovenija 6,8 ‰), ki pa presega povprečje gorenjske regije (5,1 ‰), a je nižji kot v UE (6,3 ‰);
  • poškodovani v transportnih nezgodah (Kranj 1,7 na 1000 preb., Slovenija 1,4 na 1000 preb.), ne odstopa pa od povprečja za UE (1,7 na 1000 preb.) in povprečja regije (1,7 na 1000 preb.), se pa izboljšuje;
  • presejanost v programu ZORA (Kranj 68,2 %, Slovenija 71,7 %), ki je podobna povprečju UE (68,9 %), vendar slabša kot v povprečju v gorenjski regiji (70,8);
  • pregledanost v programu DORA (Kranj 73,4 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi manjša od povprečne pregledanosti v UE (74,9 %) in v gorenjski regiji (75,3%);
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Kranj 2,4 na 1000 preb., Slovenija 1,9 na 1000 preb.), kar pa je enako kot je v povprečju v UE (2,4 na 1000 preb.) in podobno kot v povprečju v gorenjski regiji (2,5 na 1000 preb.), njihovo število se povečuje;
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) (Kranj 7,6 na 1000 preb., Slovenija 6,5 na 1000 preb.), kar je podobno kot je v povprečju v UE (7,4 na 1000 preb.) in v regiji (7,3 na 1000 preb.);
  • klopni meningoencefalitis (Kranj 17,3 na 100.000 preb., Slovenija 9,2 na 100.000 preb.), glede katerega pa je stanje ugodnejše kot je v UE (19,1 na 100.000 preb.) in regiji (19,4 na 100.000 preb.) in se izboljšuje.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v šestih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Kranj 4,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), katerih število je enako kot v UE (4,8 na 100 prebivalcev) in podobno kot v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), se pa povečuje;
  • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Kranj 21,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 23,0 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (21,6 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), se za zmanjšuje;
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Kranj 11,6 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), katerih število je podobno kot v UE (11,4 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev);
  • bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Kranj 1,7 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,1 na 1000 prebivalcev), ki jih je enako kot v UE (1,7 na 1000 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
  • bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Kranj 1,9 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), ki jih je enako kot v UE (1,9 na 1000 prebivalcev) in manj kot v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev);
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Kranj 13,5 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), katerih število je manjše kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in podobno kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), se pa zmanjšuje.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok (6-14 let) (občina je še vedno druga najslabša v regiji za Jesenicami), umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi samomora;
  • neugoden trend: /.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • presejanost v programu ZORA
  • pregledanost v programu DORA
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let)
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) - padci
  • klopni meningoencefalitis
  • poškodovani v transportnih nezgodah

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan