Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI JEZERSKO S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Jezersko je povprečno razvita slovenska in najmanj razvita gorenjska občina z indeksom razvitosti 0,86, ki pa se izboljšuje. Beleži pozitiven trend pri porastu prebivalstva, stopnja delovne aktivnosti je višja kot v Sloveniji in se še povečuje. Delež najmanj izobraženih oseb je nižji kot v Sloveniji ter se še znižuje.  V nasprotju s splošnim trendom večanja deleža starejših od 80 let v Sloveniji, je na Jezerskem v obdobju 2014-2018 zabeležen trend upadanja.

 

Občina Jezersko se v treh od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v enem kazalniku:

  • bolniška odsotnost (Jezersko 15,7 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je podobna kot v UE (15,5 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni).

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina v dveh opazovanih kazalnikih in sicer:

  • presejanost v programu ZORA (Jezersko 61,2 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša kot v UE (68,9 %) in je najslabša v gorenjski regiji (70,8 %);
  • splošna umrljivost (Jezersko 1402 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), ki je tudi višja kot v UE (833 na 100.000 preb.) in najvišja v gorenjski regiji (861 na 100.000 preb.) ter se še povečuje.

 

Za 18 kazalnikov zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. Za tri kazalnike v letu 2020 ni bilo pojava. Oceno kazalnikov zelo otežuje majno število prebivalcev.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok, prekomerna prehranjenost otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, bolnišnična zdravljenja zaradi srčne kapi (majhne številke), zlomi kolka pri starejših, klopni meningoencefalitis, umrljivost zaradi vseh vrst raka;
  • neugoden trend: umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • presejanost v programu ZORA
  • splošna umrljivost
  • umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc  in Darja Zupan