Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI JESENICE S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

01. 07. 2020
Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Jesenice je povprečno razvita slovenska občina (z indeksom razvitosti 1,13), ki se znotraj regije med 18-imi občinami po razvitosti v zadnjem obdobju uvršča na 9. mesto. V letih 2014-16 se je občina še soočala z upadom prebivalstva, statistično značilno višjim od slovenskega povprečja, nato se je število prebivalcev začelo povečevati in je v letu 2018 po porastu prebivalstva že statistično značilno odstopala od slovenskega povprečja ter imela hkrati drugi najvišji prirast prebivalstva na Gorenjskem. Delež starejšega prebivalstva, starega 80 ali več let, raste, vendar je še vedno med najnižjimi na Gorenjskem. Čeprav se delež oseb, starih od 25 do 64 let, z le osnovnošolsko izobrazbo znižuje, je ta še vedno značilno višji od slovenskega povprečja, na Gorenjskem pa je občina po tem kazalniku najslabša. Stopnja delovne aktivnosti se zvišuje, je v povprečju Slovenije, a med gorenjskimi občinami na repu.

 

Občina Jesenice se v 21 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v treh kazalnikih, ki so:

  • prirast prebivalstva (Jesenice 11,2 ‰, Slovenija 6,8 ‰, UE 6,9 ‰, gorenjska regija 5,1 ‰), občina po prirastu na Gorenjskem zaostaja le za Preddvorom; 
  • delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji (Jesenice 6,4 %, Slovenija 9,1 %), ki je boljši od povprečja UE (7,1 %) in gorenjske regije (7,4 %) in se znižuje;
  • pomoč na domu (Jesenice 2,5 %, Slovenija 1,7 %), ki je višja od povprečja UE (2,4 %) in gorenjske regije (1,6 %), najvišja na Gorenjskem in se še povečuje.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za 11 opazovanih kazalnikov in sicer:

  • osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) (Jesenice 19,6 %, Slovenija 14,4 %, UE 15,9 % in gorenjska regija 13,7 %), kar je najvišji delež le osnovno izobraženih v regiji;
  • telesni fitnes otrok (Jesenice 42,3 %, Slovenija 52,3 %), ki je najslabši na Gorenjskem in še pada;
  • delež prekomerno prehranjenih otrok (Jesenice 31,6 %, Slovenija 24,5 %, UE 28,5 % in gorenjska regija 21,6 %), delež je najvišji v regiji in še vedno raste;
  • delež uživalcev konoplje (Jesenice 27,5 %, Slovenija 20,7 %), ki je najvišji v regiji (21,8 %);
  • odzivnost v program Svit (Jesenice 59,3 %, Slovenija 64,6%), ki raste, a je občina v regiji na predzadnjem mestu;
  • presejanost v programu ZORA (Jesenice 68,7 %, Slovenija 71,7 %), kar je blizu povprečja UE (68,6 %) in slabše od gorenjske regije (70,8%);
  • pregledanost v programu DORA (Jesenice 72,6 %, Slovenija 76,2 %), ki je slabša od povprečja UE (73,2 %) in gorenjske regije (75,3 %);
  • bolniška odsotnost (Jesenice 22,5 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je slabše od povprečja UE (20,7 dni) in gorenjske regije (16,1 dan), saj je bolniška odsotnost najvišja v regiji in se še povečuje;
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu (15 in več let) (Jesenice 2,4 na 100.000 preb., Slovenija 1,9 na 100.000 preb.), ki so na ravni UE (2,4 na 100.000 preb.) in malo nižje od gorenjske regije (2,5 na 100.000 preb.), a rastejo;
  • novi primeri raka pljuč (Jesenice 101 na 100.000 preb., Slovenija 67 na 100.000 preb.), kar je več od povprečja UE (88) in regije (71). V regiji je z novimi primeri raka pljuč bolj obremenjena le občina Preddvor;
  • splošna umrljivost (Jesenice 986 na 100.000 preb., Slovenija 916 na 100.000 preb.), kar je več od povprečja UE (939) in regije (861), a pada. Višjo splošno umrljivost ima na Gorenjskem le občina Jezersko.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v sedmih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil za sladkorno bolezen (Jesenice 7,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE (6,2 na 100 prebivalcev) in gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), stopnja raste;
  • prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Jesenice 24,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE (23,6 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ), stopnja raste;
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Jesenice 13,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE (13,2 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev ), stopnja raste;
  • bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Jesenice 3,9, Slovenija 2,1), kar je več kot v UE (3,3 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev), stopnja raste, občina je najbolj obremenjena v regiji;
  • bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Jesenice 3,0, Slovenija 2,6), kar je enako kot v UE (3,0 na 1000 prebivalcev) in več kot v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev), v regiji sta bolj obremenjeni le občini Bohinj in Kranjska gora;
  • novi primeri raka (Jesenice 616 na 100.000 preb., Slovenija 563 na 100.000 preb.), kar je več od povprečja UE (607) in regije (581). Občina je na med z novimi primeri raka najbolj obremenjenimi v regiji, več novih primerov raka je le v Žireh in Kranjski gori;
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Jesenice 15,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je več kot v UE (14,8 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), stopnja pada.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: astma pri otrocih in mladostnikih, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja;
  • neugoden trend: zlomi kolka pri starejših prebivalcih, umrljivost zaradi samomora.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • izobrazbena struktura
  • telesni fitnes otrok
  • delež prekomerno prehranjenih otrok
  • delež uživalcev konoplje
  • odzivnost v program Svit
  • presejanost v programu ZORA
  • pregledanost v programu DORA
  • bolniška odsotnost
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • novi primeri raka pljuč
  • splošna umrljivost  
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih
  • umrljivost zaradi samomora

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan