Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI GORJE S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Gorje sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,91), ki se znotraj regije uvršča na 17. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva in z nizkim ter padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev. Delež starejših prebivalcev (nad 80 let) se povečuje, raste tudi stopnja delovne aktivnosti, ki pa je v občini še vedno najnižja v regiji.

 

Občina se v osmih od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično pomembno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v dveh kazalnikih, ki sta:

  • osnovno izobraženi odrasli (Gorje 9,3 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj od povprečja UE (10,0 %) in gorenjske regije (14,4 %);
  • bolniška odsotnost (Gorje 15,1 dan, Slovenija 16,4 dni), kar je enako kot v UE (15,1 dan) in manj kot v gorenjski regiji (16,1 dan), a raste.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

  • prirast prebivalstva (Gorje -10,8 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Radovljica (1,5 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰), občina ima največji upad prebivalstva v gorenjski regiji;
  • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Gorje 15,5 %, Slovenija 9,1 % ), kar je slabše od povprečja UE Radovljica (8,5 %) in gorenjske regije (7,4 %), več prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji imata na Gorenjskem le Bohinj in Žiri, a padajo;
  • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) (Gorje 3,9 na 100 0 prebivalcev; Slovenija 1,9 na 1000 prebivalcev), kar je tudi slabše od povprečja za UE Radovljica (2,7 na 1000 prebivalcev) in za gorenjsko regijo (2,5 na 1000 prebivalcev), saj je občina najslabša v regiji, te bolezni pa še rastejo;
  • umrljivost zaradi BSO (Gorje 143 na 100.000 prebivalcev, Slovenija 77), kar je tudi slabše od povprečja  (UE 71) in gorenjske regije (65) ), saj je občina najslabša v regiji, a še raste.

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v dveh kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Gorje 21,1 na 100 prebivalcev , Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE Radovljica (20,3 na 100 prebivalcev), a manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ) in padajo;
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Gorje 14,3 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev ), kar je več kot v UE Radovljica (12,3 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev).

 

Za devet kazalnikov pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, odzivnost v Program Svit, bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let), bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let), novi primeri raka, zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več), klopni meningoencefalitis;
  • neugoden trend: umrljivost zaradi vseh vrst raka.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prirast prebivalstva
  • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji
  • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več)
  • umrljivost zaradi BSO
  • umrljivost zaradi vseh vrst raka

 

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan