Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Cerklje na Gorenjskem sodi med nadpovprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 1,27), ki se znotraj regije uvršča na 2. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja s nižjim prirastom prebivalstva in z višjo ter rastočo stopnjo delovne aktivnosti. Delež starejših prebivalcev (nad 80 let) se povečuje, izboljšuje se izobrazbena struktura, saj upada delež osnovno izobraženih odraslih.

 

Občina Cerklje na Gorenjskem se v 13ih od 35ih spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v šestih kazalnikih, ki so:

  • razvitost občine (Cerklje na Gorenjskem 1,27, Slovenija 1,0), ki je za Žirmi druga najvišja v  regiji in se še izboljšuje;
  • stopnja delovne aktivnosti (Cerklje na Gorenjskem 68,6 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja kot v UE (68,3 %) in v gorenjski regiji (68,0 %) ter se še povečuje;
  • presejanost v programu DORA (Cerklje na Gorenjskem 80,6 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi boljša od povprečja UE (74,9 %) in gorenjske regije (75,3%) – občina je po presejanosti v DORI na 4. mestu v regiji (za Železniki, Gorenjo vasjo-Poljanami in Šenčurjem);
  • bolniška odsotnost (Cerklje na Gorenjskem 14,3 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je manj od povprečja UE (15,5) in regije (16,1), občina je z bolniško odsotnostjo tretja najmanj obremenjena v regiji, se pa povečuje;
  • novi primeri raka pljuč (Cerklje na Gorenjskem 30, Slovenija 67) – občina je najmanj obremenjena v gorenjski regiji (71);
  • umrljivosti zaradi raka pljuč (Cerklje na Gorenjskem 13, Slovenija 41) – občina je najmanj obremenjena v gorenjski regiji (41). 

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za dva opazovana kazalnika in sicer:

  • prirast prebivalstva (Cerklje na Gorenjskem 1,8 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta v UE (6,3 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰);
  • pomoč na domu (Cerklje na Gorenjskem 0,9 %,  Slovenija 1,7 %) - občina v regiji zaostaja le za Jezerskim.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Cerklje na Gorenjskem 21,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je manj kot v UE (21,6 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ) in se znižuje;
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Cerklje na Gorenjskem 11,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (11,4 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev) in se še znižuje;
  • bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Cerklje na Gorenjskem 1,1, Slovenija 2,1), kar je manj kot v UE (1,7 na 100.000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,1) – tretja najmanj obremenjena občina v regiji;
  • novi primeri raka (Cerklje na Gorenjskem 1,1, Slovenija 2,1), kar je najmanj v gorenjski regiji (2,1 na 1000 prebivalcev);
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Cerklje na Gorenjskem 11,2 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je manj kot v UE (12,9 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), manj prejemnikov zdravil za duševne motnje ima le občina Gorje.

 

Za dva kazalnika pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: osnovno izobraženi odrasli, telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, odzivnost v Program Svit, presejanost v Programu ZORA, klopni meningoencefalitis;
  • neugoden trend: splošna umrljivost, umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prirast prebivalstva
  • pomoč na domu
  • splošna umrljivost
  • umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan