Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI BOHINJ S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Bohinj sodi med povprečno razvite slovenske občine (z indeksom razvitosti 0,92) , ki znotraj regije občino uvršča na 16. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva, z višjim in rastočim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim in padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.

 

Občina Bohinj se v 16 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, ki so:

  • osnovno izobraženi odrasli (Bohinj 9,8 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj od povprečja UE (10,0 %) in regije (13,7 %) ter se znižuje;
  • stopnja delovne aktivnosti (Bohinj 69,7 %, Slovenija 64,4 %), ki je višja kot v UE (67,6 %) in v gorenjski regiji (68,0 %) ter se še povečuje;
  • telesni fitnes otrok (Bohinj 66,7, Slovenija 52,3), ki je nad povprečjem UE (57,5) in drugi najboljši v regiji za občino Žiri ter se še izboljšuje;
  • bolniška odsotnost (Bohinj 15,5 dni, Slovenija 16,4 dni), kar je več kot v UE (15,1 dni) in manj kot v gorenjski regiji (16,1 dni).

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za sedem opazovanih kazalnikov in sicer:

  • prirast prebivalstva (Bohinj -4,3 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Radovljica (1,5 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰), večji upad prebivalstva je bil v letu 2018 le še na Bledu in v Gorjah;
  • poškodovani v transportnih nezgodah (Bohinj 2,6 na 1000 prebivalcev, Slovenija 1,4), kar je slabše od povprečja za UE Radovljica (1,9) in za gorenjsko regijo (1,7), stopnja je najvišja v regiji in se še poslabšuje;
  • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Bohinj 17,6 %, Slovenija 9,1 % ), ki je slabša od povprečja za UE Radovljica (8,5 %) in za gorenjsko regijo (7,4 %). Občina je v najslabšem položaju v regiji;
  • presejanost v programu ZORA (Bohinj 63,6 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša od povprečja za UE Radovljica (70,9 %) in za gorenjsko regijo (70,8 %) ter se še poslabšuje – slabšo presejanost ima na Gorenjskem le občina Jezersko (61,2 %);
  • presejanost v programu DORA (Bohinj 67,6 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Radovljica (71,6 %) in gorenjske regije (75,3%) – občina je na zadnjem mestu v regiji;
  • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (15 let in več) (Bohinj 3,4 na 1000 prebivalcev; Slovenija 1,9 na 1000 prebivalcev), ki so tudi slabše od povprečja UE Radovljica (2,7 na 1000 prebivalcev) in gorenjske regije (2,5 na 1000 prebivalcev), občina je na predzadnjem mestu v regiji, stanje se še poslabšuje;
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih (65 let in več) (Bohinj 8,8 na 1000 prebivalcev; Slovenija 6,5 na 1000 prebivalcev), ki so tudi slabši od povprečja za UE Radovljica (7,9 na 1000 prebivalcev) in za gorenjsko regijo (7,3 na 1000 prebivalcev), občina je na zadnjem mestu v regiji.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v petih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • starejše prebivalstvo (nad 80 let) (Bohinj 7,3 %, Slovenija 5,3 %), delež starejših prebivalcev je višji kot v UE Radovljica (6,4 %) in v gorenjski regiji (5,6 %) – občina sodi med gorenjske občine z najvišjim deležem starejših, višji delež ima na Gorenjskem le Preddvor (8,0 %);
  • prejemniki zdravil za povišan krvni tlak (Bohinj 21,4 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je več kot v UE Radovljica (20,3 na 100 prebivalcev), manj kot v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev ) in se še zmanjšujejo;
  • prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (Bohinj 13,0 na 100 prebivalcev, Slovenija 11,9 na 100 prebivalcev ), kar je več kot v UE Radovljica (12,3 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (11,9 na 100 prebivalcev);
  • bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let) (Bohinj 3,4, Slovenija 2,1), kar je več kot v UE Radovljica (2,6) in v gorenjski regiji (2,1) – več hospitalizacij zaradi srčne kapi imajo na Gorenjskem le Jesenice (3,9), stopnja se  povečujejo;
  • bolnišnične obravnave zaradi možganske kapi (35-84 let) (Bohinj 3,9 na 1000 prebivalcev, Slovenija 2,6 na 1000 prebivalcev), kar je več kot v UE (2,6 na 1000 prebivalcev) in v gorenjski regiji (2,3 na 1000 prebivalcev), občina je po tem kazalniku na zadnjem mestu v regiji, stopnja se povečuje.

 

Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva.

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: odzivnost v Program Svit, pomoč na domu, klopni meningoencefalitis, splošna umrljivost, umrljivost zaradi BSO, umrljivost zaradi vseh vrst raka, umrljivost zaradi samomora;
  • neugoden trend: razvitost občine,  astma pri otrocih in mladostnikih.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prirast prebivalstva
  • poškodovani v transportnih nezgodah
  • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji
  • presejanost v programu ZORA
  • presejanost v programu DORA
  • bolezni, neposredno pripisljive alkoholu
  • zlomi kolka pri starejših prebivalcih
  • astma pri otrocih in mladostnikih

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan