Z znanjem do boljšega zdravja

ZDRAVJE V OBČINI BLED S TRENDI IN IZZIVI. Publikacija 2020

11. 09. 2020
Zdravje v občini predstavlja vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru, ki ga letno od leta 2016 dalje pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z drugimi organizacijami. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so zbrani za vseh 212 občin na enak način, kar daje posamezni občini možnost primerjave z drugimi občinami, vendar ne z namenom tekmovanja, temveč zato, da vsaka občina prepozna izzive in svojo vlogo tudi na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Pomembno je zavedanje lokalne skupnosti, da lahko marsikaj naredi za to, da njeni prebivalci živijo bolj zdravo in se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih. Zaradi metodologije priprave podatkov, letne publikacije prikazujejo večino podatkov za dve koledarski leti nazaj, nekateri podatki pa so prikazani kot večletno povprečje. Vsako leto izide približno 35 kazalnikov zdravja za vsako občino, ki se sicer po letih malo spreminjajo, glavne skupine kazalnikov pa ostajajo iste.

Občina Bled je povprečno razvita slovenska občina z indeksom razvitosti 1,12, ki znotraj regije občino uvršča na 10. mesto med 18imi gorenjskimi občinami. Občina odstopa od slovenskega povprečja z upadom prebivalstva, z višjim in rastočim deležem prebivalcev, starih 80 ali več let, z nizkim in padajočim deležem najmanj izobraženih prebivalcev ter z višjo in rastočo stopnjo delovne aktivnosti.  Vse opazovano obdobje (2014- 2018) se je soočala z upadom prebivalstva.

 

Občina Bled se v 12 od 35 spremljanih kazalnikov, s katerimi smo v publikaciji Zdravje v občini 2020 ocenjevali zdravje slovenskih občin, statistično značilno razlikuje od povprečja preostale Slovenije.

 

Ugodnejše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije ima občina v štirih kazalnikih, ki so:

  • osnovno izobraženi odrasli (Bled 7,2 %, Slovenija 14,4 %), kar je manj kot v UE (10,0 %) in gorenjski regiji (13,7 %) ter je druga gorenjska občina z najnižjim deležem najmanj izobraženih prebivalcev, ki se še znižuje;
  • stopnja delovne aktivnosti (Bled 67,7 %, Slovenija 64,4 %), %), ki je nižja kot v UE (67,9 %) in v gorenjski regiji (68,0 %), se pa povečuje;
  • prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji (Bled 5,5 %, Slovenija 9,1 %), ki so nižje kot je v UE (8,5 %) in druge najnižje v gorenjski regiji (7,4 %);
  • bolniška odsotnost (Bled 12,9 dni, Slovenija 16,4 dni), ki je nižja kot v UE (15,1 dni) in v gorenjski regiji (16,1 dni), občina je druga najmanj obremenjena v regiji, se pa povečuje.

 

Slabše stanje v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije kaže občina za štiri opazovane kazalnike in sicer:

  • prirast prebivalstva (Bled -4,7 ‰, Slovenija 6,8 ‰), medtem, ko je le-ta pozitiven tudi v UE Radovljica (1,5 ‰) in v gorenjski regiji (5,1 ‰), občina beleži za Gorjami drugi najvišji upad prebivalstva na Gorenjskem;
  • uporabniki konoplje (Bled 23,4 %, Slovenija 20,7 %), kar je več od povprečja UE Radovljica (21,3 %) in gorenjske regije (21,8 %) – več uporabnikov konoplje je na Gorenjskem le na Jesenicah, v Preddvoru in v Radovljici;
  • presejanost v programu ZORA (Bled 67,8 %, Slovenija 71,7 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Radovljica (70,9 %) in gorenjske regije (70,8 %) – slabšo presejanost imajo na Gorenjskem občine Jezersko (61,2 %), Bohinj (63,6 %), Kranjska gora (66,1) in Preddvor (67,1);
  • presejanost v programu DORA (Bled 67,6 %, Slovenija 76,2 %), ki je tudi slabša od povprečja UE Radovljica (71,6 %) in gorenjske regije (75,3%) – slabšo presejanost ima na Gorenjskem le občina Bohinj.

 

Občina odstopa od povprečja preostale Slovenije še v štirih kazalnikih, vendar njihovega odstopanja ni možno enoznačno določiti, in sicer:

  • delež starejših prebivalcev (nad 80 let) (Bled 5,9 %, Slovenija 5,3 %), delež starejših prebivalcev je sicer nižji kot v UE Radovljica (6,4 %) in višji je kot v gorenjski regiji (5,6 %) in se pa še povečuje;
  • prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (Bled 4,4 na 100 prebivalcev, Slovenija 5,2 na 100 prebivalcev ), kar je tudi manj kot v UE Radovljica (4,6 na 100 prebivalcev ) in v gorenjski regiji (4,9 na 100 prebivalcev ), a se povečujejo;
  • prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (Bled 19,7 na 100 prebivalcev, Slovenija 23 na 100 prebivalcev), kar je tudi manj kot v UE Radovljica (20,3 na 100 prebivalcev) in v gorenjski regiji (21,6 na 100 prebivalcev) in še upadajo;
  • prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj (Bled 13,8 na 100 prebivalcev, Slovenija 14,7 na 100 prebivalcev ), kar je enako kot v UE Radovljica (13,8 na 100 prebivalcev) in več pa kot v gorenjski regiji (13,2 na 100 prebivalcev), a upadajo.

 

Za tri kazalnike pa zaradi majhnega števila primerov v opazovani populaciji vrednost opazovanega pojava ni zanesljiva. 

 

Kazalniki, po katerih občina sicer ne odstopa od povprečja Slovenije, vendar imajo v publikacijah od 2016 do 2020 statistično značilen trend:

  • ugoden trend: telesni fitnes otrok, poškodovani v transportnih nezgodah, odzivnost v program Svit, bolnišnične obravnave zaradi srčne kapi (35-74 let), umrljivost zaradi samomora;
  • neugoden trend: bolezni neposredno pripisljive alkoholu, pomoč na domu, splošna umrljivost,  umrljivost zaradi vseh vrst raka.

 

Priložnosti za ukrepanje:

  • prirast prebivalstva
  • uporabniki konoplje
  • presejanost v programu ZORA
  • presejanost v programu DORA
  • bolezni neposredno pripisljive alkoholu
  • pomoč na domu
  • splošna umrljivost 
  • umrljivost zaradi vseh vrst raka

 

Pripravile: Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc in Darja Zupan