Z znanjem do boljšega zdravja

Zdravje v občini 2021: Kaj kažejo podatki o našem zdravju pred pandemijo?

14. 04. 2021
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Podatki, ki kažejo stanje v obdobju pred pandemijo covida-19, so objavljeni na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si), v zavihku 2021.

Na NIJZ že šesto leto zapored na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljamo kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino, zbrani kazalniki pa omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v letošnji objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.

Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja

V primerjavi z lanskoletno objavo na ravni Slovenije opažamo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že tretje leto zapored opažamo manjše število bolnišničnih obravnav zaradi klopnega meningoencefalitisa, triletni trend zmanjševanja pa je viden tudi v številu primerov astme pri otrocih in mladostnikih. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Še naprej se zmanjšuje stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, kjer stopnje novo odkritih rakov še vedno naraščajo.

Nadaljuje se trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Postopno zmanjšanje števila samomorov opazujemo že šesto leto zapored. V primerjavi z objavo iz leta 2016, se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v 118 slovenskih občinah, kar predstavlja 56 % vseh občin. Hkrati se je zmanjšalo število izdanih receptov za duševne težave, kar smo v šestletnem obdobju zabeležili v 198 občinah oziroma v 93 % slovenskih občin.

Podatki v letošnji objavi kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, rahlo zmanjšanje pa je opazno tudi v številu prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji.

Kot navedeno v uvodu, prikazujemo podatke iz obdobja pred pandemijo covida-19 in pred uvedbo ukrepov za obvladovanje epidemije, tako da so vrednosti kazalnika prekomerne prehranjenosti otrok še zelo vzpodbudne, saj se je njegova vrednost izboljšala v kar 127 slovenskih občinah oz. v 60 % vseh občin. Nad slovenskim povprečjem je bilo 69 občin (v lanski objavi 61).

Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje

Pri nekaterih kazalnikih smo na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. V primerjavi z lanskoletno objavo se je v 157 občinah (74 %) povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Izrazito je poraslo število prejemnikov pomoči na domu. V primerjavi z letom 2020 so se vrednosti kazalnika povečale v kar 192 občinah oz. v 90 % vseh občin, kar kaže tako na povečanje potreb kot na boljšo organizacijo pomoči na domu.

Že šesto leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala v kar 204 slovenskih občinah oz. v 96 %vseh občin in se v povprečju zvišala s 13,7 na 17,7 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca.

Udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka se povečuje

V šestih letih opažamo vedno večjo udeležbo v presejalnih programih za odkrivanje raka. V primerjavi z letom 2020 se je odzivnost v Program Svit povečala v 136 občinah (64 % vseh občin), v program ZORA v 145 občinah (68 % vseh občin), v program DORA pa v 121 občinah (57 % vseh občin).

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Novosti

  • V  osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine smo se dotaknili tematike duševnega zdravja in načinov varovanja, izboljšanja in krepitve duševnega zdravja oz. blagostanja v lokalni skupnosti. Epidemija covida-19 je korenito spremenila naš življenjski slog in skupaj z ukrepi za njeno obvladovanje močno vplivala na naše zdravje v celoti ter številne dejavnike, ki ga sestavljajo – tudi na duševno zdravje.
  • V letu 2021 smo objavili najnovejše vrednosti treh kazalnikov, ki prikazujejo samoporočani delež kadilcev (rednih in občasnih), prevalenco visokotveganega opijanja in samooceno zdravja z deležem oseb, ki svoje zdravje ocenjuje kot dobro. Ti kazalniki izhajajo iz anketnih raziskav, ki se izvajajo v večletnih ciklih, zato jih ne objavljamo vsako leto, ampak smo jih objavili le v prvi objavi pred šestimi leti. Novi podatki na ravni Slovenije prikazujejo povečan delež visokotveganega opijanja, delež kadilcev (rednih in občasnih) pa se ni spremenil. Samoocena  zdravja prebivalcev Slovenije se je v primerjavi z raziskavo pred šestimi leti nekoliko izboljšala in je na zahodu države precej boljša kot na vzhodu.

Pojasnilo grafičnega prikaza podatkov in video vodnik za uporabo spletne strani si lahko ogledate na spodnjih dveh video posnetkih:

Pozorno pri interpretaciji podatkov o spremembah kazalnikov

Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že šestič zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino ter izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini.