Z znanjem do boljšega zdravja

Zbiranje podatkov o porabi hrane - delovna skupina EFSA

21. 04. 2015
Zbrani podatki o porabi živil imajo ključno vlogo pri ocenjevanju tveganj v povezavi z možnimi dejavniki tveganja, prisotnimi v hrani na območju Evropske unije (EU).

Na ta način je možno oceniti izpostavljenost potrošnikov določenim kemičnim ali biološkim onesnaževalom, kar je temeljna naloga agencije EFSA. Strokovna skupina EFSA, zadolžena za zbiranje teh podatkov, nenehno dopolnjuje podatke o porabi živil, ki se lahko uporabijo za ocene tveganj v povezavi z uživanjem hrane. Zaradi različnih metod zbiranja podatkov o uživanju hrane in različnih vzorcev prehranjevanja v posameznih državah je EFSA prevzela vlogo koordinatorke zbiranja in harmonizacije trenutno razpoložljivih nacionalnih podatkov. Zaradi pomanjkljivosti državnih rutinskih podatkov ter potreb po zanesljivejših in medsebojno primerljivih podatkih EFSA pripravlja priporočila o izvajanju nacionalnih prehranskih raziskav. V zadnjem času se zdi tak pristop vse bolj pomemben tudi na področju ocenjevanja prehrane na nivoju energijske n hranilne ustreznosti.

Osnovna podatkovna baza o porabi hrane
Osnovna baza EFSA o porabi hrane, objavljena leta 2008, je zbrala podatke o porabi hrane za odrasle prebivalce v Evropi glede na osnovne kategorije. Ti podatki se uporabijo bolj kot orodje za sledenje in spremljanje izpostavljenosti. Služili so kot osnova za razvoj celovite podatkovne baze o porabi živil. 

Celovita podatkovna baze o porabi živil
Celovita podatkovna baza EFSA je vir informacij o porabi živil v EU in zagotavlja podrobnejše informacije za več držav EU za posamezne kategorije živil ter za posamezen skupine prebivalstva, delno tudi za otroke. Povzetek statističnih podatkov iz podatkovne baze omogoča hiter vpogled za določitev akutnih ali kroničnih izpostavljenosti v prehranski verigi.  

Kaj je na jedilniku v EU? (»EU Menu«)
Zaradi uporabe različnih metod in pristopov k izvajanju takšnih raziskav je standardizacija postopkov na nivoju EU prioritetni in ključni cilj EFSA. Cilj projekta »EU Menu« je uskladiti zbiranje podatkov o porabi živil v Evropi in zagotoviti standardizirane informacije o tem, kaj ljudje jedo v vseh državah in regijah po vsej EU za posamezne skupine prebivalstva. To bo omogočilo bolj učinkovite in natančne skupne ocene izpostavljenosti v Evropi ter podporo za obvladovanje tveganja pri odločanju o varnosti hrane ter ocene prehranskih vnosov glede energijske in hranilne ustreznosti.

Projekt bo usklajevala in vodila EFSA, v njegovo pripravo in izvajanje pa bodo v veliki meri vključene pristojne nacionalne institucije. Dodana vrednost tega zbiranja podatkov je uporaba poenotene metodologije, ki omogoča pridobitev primerljivih in dovolj natančnih in reprezentativnih informacij, primernih za ocenjevanje tveganja za vse države članice in regije v EU. Gre za nadaljevanje pobud, ki jih je predhodno financirala EU in prek katerih se je to usklajeno evropsko prizadevanje uresničevalo v praksi. Zbiranje podatkov o porabi živil naj bi predvidoma potekalo po programu za obdobje od 2012 do 2017, s pripravljalno fazo v obdobju 2010–2011. Posebna pozornost pa bo namenjena zagotavljanju visoke stopnje sodelovanja v vseh državah članicah. 

Več na naslednji povezavi.

Slovenski podatki
Nacionalni inštitut za javno zdravje se je kot partner in nacionalni inštitut, ki deluje na področjih poslanstva agencije, pridružil strokovni skupini EFSA za zbiranje podatkov o porabi hrane in v letu 2009 (Collaboration agreement for the provision and processing of dataDPPA/EFSA/DATEX/2009/02 - Compilation of existing individual food consumption data collected within the most recent national dietary surveys in Europe) prvič prispeval podatke o porabi hrane med odraslimi prebivalci Slovenije, ki lahko služijo za pripravo ocen izpostavljenosti. Podatki so harmonizirani glede na protokol EFSA in pripravljeni v skladu s klasifikacijskim sistemom FoodEx ter statistično obdelani tako, da omogočajo ocene izpostavljenosti določenim dejavnikom tveganja v prehranski verigi ter ocene prehranskih vnosov glede energijske in hranilne ustreznosti.

Več na naslednji povezavi.

Povezave do sorodnih publikacij in orodij: