Z znanjem do boljšega zdravja

Zaščita zdravja na potovanju - splošna navodila za potnike

16. 07. 2015
Na potovanju smo izpostavljeni številnim nevarnostim za svoje zdravje.

Ogrožajo nas mnoge nalezljive bolezni in težave, ki so povezane s slabšimi higienskimi razmerami, neustrezno preskrbo s pitno vodo, drugačnimi klimatskimi in družbenimi razmerami ter slabšo varnostjo v prometu. V manj razvitih deželah sveta je zdravstvena služba običajno tudi manj razvita in težje dostopna. Zato je že pred potovanjem in na poti sami potrebno poskrbeti za zaščito našega zdravja.

Najpogostejše težave na potovanju predstavljajo:

  • potovalna driska,
  • okužbe zgornjih dihal,
  • okužbe kože,
  • spolno prenosljive bolezni,
  • bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti,
  • težave zaradi ugrizov in pikov živali,
  • poškodbe,
  • višinska bolezen,
  • sončne opekline,
  • potovalna slabost in
  • težave, ki nastanejo zaradi časovne razlike (t. i. jet lag).

Potovalna diska najpogostejša zdravstvena težava potnikov
Pojavi se na samem potovanju ali kmalu po vrnitvi domov. Bolezen je posledica okužbe z različnimi mikroorganizmi ali zastrupitve z njihovimi presnovki. Do okužbe običajno pride ob uživanju  onesnažene hrane in tekočin, lahko pa povzročitelje bolezni prenesemo v telo tudi preko svojih rok. Običajno je driska blaga in mine sama od sebe v nekaj dneh. Če pa jo spremlja povišana telesna temperatura ali pa je blatu primešana kri, je potrebna zdravniška pomoč. Potovalna driska je še posebej nevarna za dojenčke in majhne otroke, za nosečnice, starejše osebe in bolnike z zmanjšano odpornostjo, pri katerih lahko privede do nevarne izsušitve organizma oziroma dehidracije. V primeru pojava potovalne driske poskrbimo za ustrezno nadomeščanje izgubljenih tekočin in elektrolitov. Najbolj primerna je uporaba že pripravljenih rehidracijskih praškov in raztopin, lahko pa oralno rehidracijsko tekočino pripravimo tudi sami. V liter prekuhane vode vmešamo štiri žličke sladkorja, polovico žličke soli in dodamo sok pomaranče. V težjih primerih lahko za zdravljenje potovalne driske uporabljamo tudi pripravke, ki upočasnijo praznjenje črevesja in določena specifična zdravila, ki pa nam jih mora predpisati zdravnik.

Upoštevajmo pravilo: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej!«
Tveganje za pojav potovalne driske lahko zmanjšamo z upoštevanjem splošnih higienskih ukrepov ter skrbno izbiro hrane in pijač. Najvarnejše je uživanje sveže pripravljene in dobro termično obdelane hrane. Varno je tudi uživanje suhe hrane (krekerji, kruh) ter sadja, ki ga lahko olupimo s čistim nožem in čistimi rokami. Upoštevajmo pravilo: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej!«. Veliko nevarnost predstavljajo jedi, ki niso toplotno obdelane, npr. sladice, omake, prelivi, hladni narezki, solate, surova zelenjava, jajčne jedi, sladoledi, morski sadeži. Tudi mleko in mlečni izdelki spadajo med tvegana živila. Na potovanju v krajih, kjer ne moremo zaupati v neoporečno pitno vodo iz vodovodnega sistema, vedno uživamo ustekleničeno vodo in ustekleničene napitke. Varna sta tudi kava in čaj, saj se pripravita iz prevrete vode. Če vodo za pitje prekuhavamo, mora vreti vsaj eno minuto, na višjih nadmorskih višinah pa vsaj tri minute. Izogibajmo se pitju pijač z ledom, ki je lahko narejen iz oporečne vode, ali sadnim sokovom, ki so razredčeni z vodo.

S higieno rok preprečimo številne okužbe
Izjemno je pomembna tudi skrb za higieno rok. Roke si čim pogosteje temeljito umivamo z milom in čisto vodo, pred vsako jedjo in po uporabi stranišča. V kolikor čista voda ni dosegljiva, svetujemo uporabo mokrih higienskih oziroma alkoholnih robčkov. Z dobro higieno rok zmanjšamo tudi možnosti za okužbe dihal, ki so pogosto posledica prenosa povzročiteljev respiratornih obolenj preko onesnaženih rok.

S potovanji je povezana tudi potovalna slabost
Na samem potovanju je pogosta potovalna slabost, ki se pojavi kot posledica neusklajenosti med dejanskimi in zaznanimi premiki telesa. Slabost spremlja bledica obraza, hladen znoj, lahko nas sili na bruhanje. Z zmanjšanjem premikanja glave in omejitvijo vidnih dražljajev poskušamo težave preprečiti ali odpraviti (zaprte oči, usmerjenost pogleda v horizont). Težave lahko preprečimo tudi z zdravili proti potovalni slabosti, ki jih je potrebno uporabiti eno uro pred izpostavitvijo prevoznemu sredstvu.

Komarji prenašajo številne bolezni
Številne in pogoste so bolezni, ki jih prenašajo komarji in drugi insekti. Potniki lahko zbolijo za malarijo, dengo, rumeno mrzlico, japonskim encefalitisom, čikungunjo in ostalimi vektorskimi obolenji. Različni insekti so aktivni v različnih delih dneva, večina pa zjutraj, zvečer in ponoči. Najpomembnejša je zaščititi pred samimi piki insektov.  Zavarujemo se lahko z uporabo oblačil, ki zakrijejo večji del kože, uporabljamo insekticide za uničevanje insektov v zaprtih prostorih, preprečujemo dostop mrčesa v bivalne prostore z zaščitnimi mrežami, spimo pod spalnimi mrežami, zelo pomembna pa je tudi uporaba repelentov. Repelente nanesemo na izpostavljene dele kože in tudi na oblačila. Pri tem pazimo, da jih ne zanesemo v usta, oči in na rane. Repelente lahko varno uporabljajo tudi nosečnice in majhni otroci. Svetujemo uporabo repelentov, ki vsebujejo 30-50 % DEET ali 20 % pikaridin. Pred določenimi obolenji, ki jih prenašajo komarji, se zaščitimo s preventivnim cepljenjem (rumena mrzlica, japonski encefalitis) ali z jemanjem preventivnih zdravil (malarija).

V primeru ugriza živali obstaja tveganje za prenos smrtno nevarne stekline
Tveganje  za ugrize (psov, mačk, opic, netopirjev in drugih sesalcev) obstaja v večjem delu sveta, razen v Avstraliji, Novi Zelandiji, Grenlandiji in na severu Kanade ter v večjem delu zahodne Evrope. V primeru ugriza živali je potrebno rano takoj umiti z milnico in nato izprati pod čisto tekočo vodo, jo pokriti  s sterilno gazo in poviti s povojem. Čim hitreje moramo opraviti tudi cepljenje proti steklini, ki sestoji iz večjega števila odmerkov. V vsakem primeru ugriza živali na potovanju priporočamo obisk antirabične ambulante po vrnitvi domov. Preventivno cepljenje proti steklini priporočamo potnikom, ki imajo zaradi narave potovanja večje možnosti ugriza živali.

Povzročitelji nekaterih tropskih bolezni se prenašajo na človeka tudi preko stoječih vod, zato na endemskih območjih ne priporočamo kopanja v jezerih in počasnih rekah. Pri hoji po peščenih plažah svetujemo uporabo natikačev.  

Tudi poškodbe spremljajo potovanja
Nevarnost poškodb in prometnih nesreč zmanjšamo z izogibanjem nočnim vožnjam, uporabo varnostnih pasov in zaščitnih čelad. Ob poškodbi moramo poskrbeti za ustrezno oskrbo rane, ne pozabimo pa tudi na zaščito pred tetanusom s cepljenjem, v kolikor je od našega zadnjega cepljenja preteklo več kot 10 let. Posebno previdnost namenimo varni uporabi bazenov in  kopanju v morju zaradi morskih tokov in valov.

Poskrbimo za zaščito pred soncem, zadostno uživanje tekočin in varno spolnost
Na potovanju ne pozabimo na ustrezno zaščito pred soncem. Uporabljamo nanose s faktorjem SPF 30 ali več ter poskrbimo za dnevni vnos zadostnih količin tekočin (minimalno 2 litra vode na dan; pri dvigu zunanje temperature za 10 °C dodaten 1 liter).

Nenazadnje je na potovanju potrebno poskrbeti tudi za ustrezno zaščito pred spolno prenosljivimi obolenji z izvajanjem vseh ukrepov varne spolnosti.

Potniki naj se na potovanje pravočasno pripravijo in po potrebi zaščitijo s cepljenjem
Potnikom glede na potovalne okoliščine in individualno oceno tveganja pred potovanjem pogosto priporočamo dodatno zaščito s cepljenji. V poštev lahko pridejo cepljenja proti hepatitisu A, hepatitisu B, trebušnemu tifusu, rumeni mrzlici, meningokoknemu meningitisu, otroški paralizi, steklini in gripi. Potniki pa naj preverijo tudi svoj cepilni status proti ošpicam in tetanusom in po potrebi opravijo manjkajoča cepljenja.  

Kontaktni podatki in delovni čas ambulant Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na voljo na naslednjem naslovu.

O zdravstvenih tveganjih na posameznih potovalnih destinacijah, o posameznih obolenjih in preventivnih ukrepih lahko izveste več na spletni strani Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva »Zdravi na pot in nazaj«.