Sporočila za javnost

Zadnji podatki o porabi ambulantno predpisanih zdravil

21. 06. 2019
Objavljena je publikacija o porabi ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji v letu 2018. Spremljanje porabe zdravil je eno izmed pomembnih področij javnega zdravja ter prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil ter pripomore pri načrtovanju in spremljanju sistema zdravstvenega varstva.

Skladno z Zakonom o zbirkah podatkov ter obveznostih zbiranja podatkov je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil Publikacijo o porabi ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji v letu 2018, predpisanih na zelene in bele recepte, kamor smo vključili tudi porabo cepiv. Za spremljanje predpisovanja zdravil uporabljamo Anatomsko - terapevtsko - kemijsko (ATC) klasifikacijo ter število definiranih dnevnih odmerkov (DDD) in število definiranih dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev na dan (DID) na petih nivojih ATC klasifikacije. Poraba je stroškovno ovrednotena, prikazani so tudi trendi. Objavljene podatke o predpisanih zdravilih je Nacionalni inštitut za javno zdravje pridobil iz baz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kamor jih pošiljajo lekarne.

V letu 2018 je bilo izdanih 18,1 milijonov receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 516,7 milijonov EUR, indeks 101. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,63 recepta s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 250 evrov.

Največ receptov je bilo v letu 2018 predpisanih za bolezni srca in ožilja (26,1 % vseh receptov, 2250 receptov/1000 prebivalcev), za zdravila z delovanjem na živčevje (19,1 % vseh receptov, 1645 receptov/1000 prebivalcev)) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (13,5 % vseh receptov, 1166 receptov/1000 prebivalcev). V Sloveniji je izdanih povprečno 8673 receptov na 1000 prebivalcev. Največ receptov je bilo predpisanih v pomurski regiji (23,5 % nad slovenskim povprečjem), najmanj receptov pa je bilo predpisanih v osrednjeslovenski regiji (11 % manj od povprečja). Pod slovenskim povprečjem po številu predpisanih receptov na 1000 prebivalcev so še gorenjska, goriška in obalno-kraška regija, ostale regije pa so nad povprečjem.

 

Med zdravili za bolezni srca in ožilja (ATC skupina C) so največji delež zavzemala zdravila z delovanjem na renin - angiotenzinski sistem (C09), ki se uporabljajo pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem. Jemlje jih 19,1 % prebivalstva (1,7 milijonov receptov), največ v posavski in pomurski regiji. Sledijo zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov (C10), ki jih jemlje 11,8 % populacije (preko 900 tisoč receptov), največ v pomurski in zasavski statistični regiji. Preko 835 tisoč receptov pa je bilo predpisanih za antagoniste adrenergičnih receptorjev (C07), ki se predpisujejo za zdravljenje visokega krvnega pritiska (hipertenzije), zdravljenje angine pektoris ter zdravljenja stabilnega kroničnega srčnega popuščanja.

 

Od zdravil z delovanjem na živčevje (ATC skupina N) so največji odstotni deleži v številu receptov pripadali analgetikom (N02) s 41,2 %, največ drugim analgetikom in antipiretikom, sledijo opioidi. Na drugem mestu so psiholeptiki (N05) s 27,1 %, največ anksiolitiki, na tretjem pa psihoanaleptiki (N06) s 20 %, z največjim deležem antidepresivov. Najbolj pogosto predpisana učinkovina skupine N je bil paracetamol, v skoraj 20 % deležu, sledita natrijev metamizolat ter kombinacija tramadola in paracetamola. Sam tramadol ter kombinacijo tramadola in paracetamola prejema 6,3 % populacije. Vse predpisane učinkovine v skupini anksiolitiki (N05B) so bile v podskupini benzodiazepini (N05BA). Najpogosteje predpisane učinkovine med anksiolitiki so bile alprazolam, bromazepam in diazepam. Trend porabe anksiolitikov v zadnjih 15 letih postopno pada. Anksiolitike prejema 6,9 % populacije. V skupini psihoanaleptikov so najpogosteje predpisovali antidepresive (N06A). Število teh receptov se je v primerjavi z letom prej povišalo za 3 %. Najpogosteje predpisani antidepresivi so že vrsto let iz skupine selektivnih zaviralcev privzema serotonina (N06AB), in sicer zdravila z escitalopramom. Največ so antidepresive predpisovali v zasavski in goriški regiji, sledita koroška in pomurska regija. Povprečno je antidepresive prejemalo 7 % populacije. Opazen je naraščajoč trend predpisovanja antidepresivov ob sočasnem zmanjšanju predpisovanja anksiolitikov.

 

V skupini zdravil za bolezni prebavil in presnove (ATC skupina A) je bila najvišja poraba zdravil za kislinsko pogojene bolezni (preko 948 tisoč receptov), predvsem zdravila za zdravljenje peptične razjede in refluksne bolezni (zaviralci protonske črpalke –A02BC). Največja poraba je bila v podravski in koroški regiji), poprečno kar 16,6 % oseb jemlje ta zdravila. Zdravila za zdravljenje diabetesa (A10) prejema 5,3 % oseb, od tega peroralne antidiabetike 4,5 % populacije, najvišja poraba je bila v zasavski in posavski regiji. Inzuline in analoge pa prejema 1,6 % populacije, največ v zasavski regiji.

 

 

Publikacija: Poraba ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji v letu 2018