Sporočila za javnost

Za alergijami oboleva tretjina prebivalcev razvitih držav

03. 04. 2015
Alergijske bolezni so v sodobnem svetu vse pogostejše. Na težo in pogostost pojavljanja alergijskega obolenja vplivajo številni dejavniki, kot so podnebne spremembe, urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore, razširjanje tujerodnih vrst rastlin in tudi drugi dejavniki.

Da bi opozorili na problematiko in jo predstavili javnosti, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), območna enota Murska Sobota, skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Agencijo RS za okolje (ARSO) v sredo, 8. aprila 2015, organizira srečanje z naslovom Okolje, podnebne spremembe in alergije. Na srečanju bomo predstavili sistem spremljanja okolja in zdravja ter vpliv podnebnih sprememb na izpostavljenost alergenom in drugim onesnaževalom v zraku, alergijske bolezni, povzročene z vdihanim zrakom, in njihovo zdravljenje. Praktično bomo prikazali tudi enostavno metodo za sledenje cvetnemu prahu v zraku.

V zadnjem desetletju se je pomen razpoložljivih, zanesljivih in primerljivih podatkov s področja okolja in zdravja zelo povečal, saj narašča število bolezni, ki so posledica onesnaženega zraka, voda in tal. Okolje namreč pomembno vpliva na telesno in duševno počutje ljudi kot tudi na družbeno blaginjo, ustrezno življenjsko okolje pa je za ohranitev in krepitev zdravja izjemnega pomena. »Poznavanje razširjenosti oziroma intenzivnosti dejavnikov v bivalnem okolju je ključnega pomena za pojasnjevanje odnosa med izpostavljenostjo škodljivostim in pojavom bolezni pri ljudeh. Še posebej je pomembno, da poznamo in seveda ustrezno zmanjšamo izpostavljenost. Podatki namreč kažejo, da zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku po vsem svetu vsako leto umre približno 800.000 ljudi,« opozarja Peter Otorepec, dr. med. z NIJZ in dodaja: »Študije potrjujejo tudi povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Astma je tako postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti. V letih 1999–2004 je bilo število otrok, obolelih za astmo, v posameznih državah Evrope od manj kot pet do več kot 20 odstotkov.«

Porast alergij in astme je posledica kakovosti okolja
Število alergijskih bolezni se povečuje in po ocenah ima alergijo že skoraj četrtina odraslih prebivalcev in več kot tretjina otrok. Dr. Majda Triller iz Pulmološke ambulante Murska Sobota ugotavlja: »V zadnjih 30 letih se je pogostnost alergij podvojila, ponekod celo potrojila. V Evropi ima intermitentni (sezonski) alergijski rinitis do petina prebivalcev, perzistentni (celoletni) alergijski rinitis do 15 odstotkov, atopijski dermatits od 13–37 odstotkov otrok in adolescentov ter le nekaj odstotkov odraslih, astmo (5–10 odstotkov) in kontaktni dermatitis do dva odstotka. V nekaterih razvitih državah se število bolnikov z astmo povečuje kar za štiri odstotke na leto.«

Na to vplivajo različni dejavniki sodobnega življenjskega standar­da in dela. Spremembe nastajajo v našem naravnem okolju, tako v zemlji kot v ozračju, dodaten dejavnik v načinu odziva­nja organizma pa so tudi nenehne psihične in fizične obremenitve, ki jih pogojujejo tako kakovost življenja kot socio-ekonomski dejavniki. »Na pogostnost aler­gijskih bolezni vplivajo starost, spol, rasa, genetski dejavniki, kajenje (aktivno in pa­sivno), izpostavljenost alergenom, higiena bivanja, pogostnost in vrsta okužb, dejavniki prehrane, onesnaženost zraka ter v splošnem kakovost okolja, v katerem prebivamo. Raziskave kažejo, da se s spreminjanjem podnebja veča število obolenj zaradi senenega nahoda, astme, atopičnega dermatitisa,« navaja Nataša Kovač z ARSO in dodaja, da vročinski valovi, poplave, suša v kombinaciji z urbanizacijo, večanjem števila prebivalcev in obsega prometa vplivajo na migracije prebivalstva, razširjenost tujerodnih vrst (rastlinskih in živalskih) in na razvoj vektorsko prenosljivih bolezni. Ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) je primer tujerodne vrste, ki s sproščanjem  cvetnega prahu z visokim alergenim potencialom, podaljšuje sezono inhalatornih alergenov v pozno poletje in jesen.  Botaniki omenjajo Pomurje kot prvi kraj trajnejšega pojavljanja rastline na poti razširjanja, ki se je  začela najverjetneje po drugi svetovni vojni in še traja. Rastlina v času cvetenja v zrak sprošča velike količine cvetnega prahu z zmožnostjo prenosa z zračnimi tokovi tudi na večje razdalje. Že  10 do 20 zrn v kubičnem metru zraka lahko sproži simptome alergijske bolezni. V lokalnem okolju, kjer je rastlina močno razširjena, se veča število ljudi senzibiliziranih za ambrozijo in presega pogostost senizbilizacije alergikov v Centralni slovenski regiji, kjer znaša 4.3 %. V skladu s projekcijami, ki jih je naredila Evropska agencija za okolje,  se bo v obdobju do leta 2030 povišala koncentracija pelodov ambrozije v zunanjem zraku.  Zato je pomembno, da se zagotovi  redno spremljanje cvetnega prahu  ter pripravi različne scenarije z oceno tveganj za zdravje ljudi. Na takšen način bomo lahko ocenili stroške zdravljenja in ekonomsko škodo, povezano z obolenjem ljudi (na primer zmanjšana produktivnost ljudi zaradi njihove odsotnosti iz dela).  Dejstvo namreč je, da se povišani koncentraciji pelodov v zunanjem zraku težko izognemo, tudi zato, ker ti potujejo po zraku na daljše razdalje preko meja držav.

Pomembno je sledenje cvetnemu prahu, saj se podnebje spreminja
Od prvega dokaza povezave med senenim nahodom in cvetnim prahom je preteklo več kot 140 let. Vloga cvetnega prahu pri nastopu alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami. Andreja Kofol Seliger z NLZOH pove: »Cvetni prah je sprožilec senenega nahoda, pelodne astme in je povezan z nastopom oralnega sindroma. Z vzpostavitvijo merilnih mrež po celi Evropi in standardiziranjem protokolov za merjenje cvetnega prahu v zraku, smo pridobili dragoceno orodje za epidemiološke in klinične raziskave, v prvi vrsti pa za informiranje javnosti o pojavljanju alergenov  v zraku, saj še vedno velja, da je izogibanje alergenom, ko je le to mogoče, najboljša preventiva. Spremembe nastajajo v našem naravnem okolju, tako v zemlji kot v ozračju se spreminja tudi pritisk okolja na naše zdravje. S preprosto tehniko sledenja cvetnemu prahu v zraku lahko približamo znanja s tega področja tudi mladim.«

Podatki ARSO kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo. Povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 naraščala s trendom okrog 0,33 °C na desetletje, pri čemer je trend na vzhodu države v splošnem nekoliko večji kot na zahodu. »Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na daljšanje dolžine letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak. Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi,« je navedla mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje, ki dodala, da vremenske razmere, predvsem vetrovne razmere in stabilnost ozračja, ne vplivajo zgolj na sproščanje cvetnega prahu v zrak, ampak so odločilni dejavnik za širjenje cvetnega prahu tudi v dokaj oddaljene kraje od vira cvetnega prahu. Pogostost padavin in njihova intenzivnost določa spiranje cvetnega prahu iz zraka. Vreme in podnebje torej bistveno vplivata na prisotnost cvetnega prahu v zraku in njegovo širjenje. Zgoraj navedeno bomo ponazorili s prikazom podatkov in nekaj primeri.

***

Dodatne informacije:
Služba za komuniciranje
Nacionalni inštitut za javno zdravje
pr@nijz.si
YouTube NIJZ