Prepovedane droge

Z novimi pristopi do novih generacij

05. 11. 2015
Mesec november je mesec preprečevanja zasvojenosti. Poznamo različne oblike za svojenosti, od alkohola, drog kot tudi iger na srečo. Z vsemi se srečujemo tudi v Sloveniji.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je skupaj z Ministrstvom za zdravje z namenom osvetlite te problematike, s katerimi se danes soočajo mladoletniki, organiziral nacionalno konferenco v Slovenj Gradcu.

Podatki o uživanju alkohola in dostopnosti do različnih drog so v Sloveniji slabši kot je povprečje evropskih držav.  Poleg tega pa v Slovenijo prihajajo tudi nove sintetične droge in zato se v zadnjih letih povečuje število pacientov, ki so se zdravili zaradi zastrupitev s sintetičnimi drogami in tudi zaradi uporabe konoplje. Zato bo v prihodnje potrebno vzpostaviti preventivne programa, ki bodo pomagali krepiti in izboljševati zdravje, kakovost življenja ter blaginjo posameznika in skupnosti.

Nove odvisnosti, nove droge

V svetu medmrežja in sodobnih komunikacijskih tehnologij, ki omogočajo dostop do medmrežja 24 ur na dan, se lahko razvije odvisniško vedenje. Zanj je značilna prekomerna uporaba teh tehnologij, navkljub zavedanju ljudi, da je takšno vedenje škodljivo za njihovo zdravje in njihovo socialno vlogo. V odvisnosti ti ljudje občutijo abstinenčno krizo in pregledi možganov s sodobno tehnologijo pokažejo podobne spremembe kot pri drugih odvisnostih. Mladi so še posebej ranljivi. Na podlagi podatkov iz znanstvenih člankov se tovrstna odvisnost razvije pri 1–8 odstokovih ljudeh, ki imajo stik s sodobno računalniško tehnologijo. Slednja tudi omogoči igranje iger na srečo iz domačega fotelja, ki je tudi v Sloveniji problem, ki pa še ni dovolj viden v javnosti in mnogokrat vodi odvisnost od iger na srečo. Tudi mladi vstopajo v svet iger na srečo.  Gledano z epidemiološkega vidika sta odvisnost od interneta in iger na srečo pri nas še slabo prepoznavni odvisnosti in ljudje mnogokrat prepozno vstopajo v programe zdravljenja odvisnosti, ki pa jih je za to področje premalo. Zato bi morali razviti ustrezne preventivne programe, ki bi vplivali na spremembo vedenja ljudi in bi se posamezniki izognili zasvojenosti z medmrežjem. »Preventiva je eden ključnih pristopov, ki pomagajo krepiti in izboljševati zdravje, kakovost življenja ter blaginjo posameznika in skupnosti. Najbolj učinkovita je, če so je deležni že otroci in mladostniki in če se izvaja skozi vsa življenjska obdobja. Prepreči lahko marsikatero bolečino, trpljenje in prezgodnjo smrt,« je povedal dr. Jože Hren z Ministrstva za zdravje in dodal: »V slovenskem prostoru se izvajajo številni preventivni programi, poskrbeti pa je treba, da so dokazano učinkoviti in dostopni vsem, še posebej ranljivim skupinam prebivalstva. Na Ministrstvu za zdravje v sodelovanju s stroko načrtujemo, da bomo vzpostavili učinkovit sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti preventivnih programov na področju drog. To bo pomemben premik v sistemu, s čimer  bodo preventivni programi z vsakim letom bolj kakovostni in dostopni vsem.«

Dostopnost drog v Sloveniji je boljša kot v povprečni evropski državi

Po podatkih iz presečne raziskave ESPAD, iz 36 evropskih država je razvidno, da mladostniki iz Slovenije ocenjujejo, da je dostopnost do različnih drog pri nas večja kot v povprečju v evropskih državah. Najbolj odstopamo pri konoplji, kjer 45 odstotkov mladih ocenjuje, da je dostopnost do konoplje lahka, medtem ko je povprečje evropskih držav le 29 odstotkov.(1)  (graf 1)

Tudi podatki glede uživanja alkohola iz leta 2011 niso spodbudni in so nad evropskim povprečjem. »Ista raziskava je namreč pokazala, da je v Sloveniji v letu 2011 že uporabljalo alkohol kadarkoli v življenju 93 odstotkov mladostnikov v starosti 15–16 let, kar je več kot je evropsko povprečje, ki je 87 odstotkov. V zadnjem letu je v Sloveniji uporabljalo alkohol 87 odstotkov, v evropskih državah pa v povprečju 79 odstotkov mladostnikov. V zadnjem mesecu je pri nas že uporabljalo alkohol 65 odstotkov  mladostnikov, evropsko povprečje pa je 57 odstotkov. 56% slovenskih mladostnikov je že bilo v svojem življenju vinjenih, kar je več od evropskega povprečja, ki je 46 odstotkov. Zadnje leto je bilo vinjenih v Sloveniji 45 odstotkov mladostnikov (evropsko povprečje le 37 odstotkov, v zadnjem mesecu pa 21 odstotkov mladih v Sloveniji, v evropskem povprečju pa le 17 odstotkov,« je ugotovitve raziskave povzel Milan Krek z NIJZ in dodal, da je tako v Sloveniji kot v Evropi konopljo kadarkoli v življenju uporabljala skoraj četrtina  mladostnikov. V zadnjem letu je v Sloveniji uporabljalo konopljo slaba petina (evropsko povprečje 13 odstotkov) mladih in v zadnjem mesecu desetina slovenskih mladostnikov (evropsko povprečje 7 odstotkov).

Slovenski mladostniki ocenjujejo da so posamezne droge bistveno manj nevarne za zdravje kot to ocenjujejo njihovi vrstniki iz evropskih držav (graf 2).

Milan Krek z NIJZ je opozoril: »Poleg drog, ki jih že dokaj dobro poznamo, pa prihajajo tudi v slovenskem prostoru v ospredje nove sintetične droge. Število pacientov, ki so se zdravili zaradi zastrupitev s sintetičnimi drogami v oddelku za zastrupitve UKC Ljubljana, se je od leta 2010, ko je bilo takih primerov 11 povečalo, na 62 primerov zastrupitev z novimi drogami v letu 2014. Prav tako se je povečalo število zastrupitev zaradi uporabe konoplje iz šestih primerov v letu 2010 na 53 primerov v letu 2014.«

Po ugotovitvah raziskave Eurobarometra »Young people and drugs« iz leta 2014, v Sloveniji še ni uporabljalo novih drog kar 87 odstotkov mladih iz starostne skupine 16–24 let ali 162.794 oseb(2). Pred enim letom in v zadnjem letu je te droge uporabljalo pet odstotkov mladih ali 9.356 oseb, v zadnjem mesecu pa tri odstotke (5.613 oseb). V povprečju pa v 28 državah EU ni uživalo novih drog 92 odstotkov mladostnikov. Pred več kot enim letom je uporabilo te droge štije odstotki mladih iz te skupine, v zadnjem letu tri odstotke in v zadnjem mesecu en odstotkov. Zaključimo lahko, da slovenska mladina pogosteje uporablja nove droge, kot je to v povprečju v 28 državah EU. 

V zadnjem obdobju je na trgu EU vse več nereguliranih novih psihoaktivnih snovi (NPS). Informacije o teh snoveh zbirata in članicam EU pošiljata Evropski center za droge in zasvojenosti (EMCDDA) in EUROPOL (Evropski policijski urad) prek Evropskega sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih snovi. Omenjeni agenciji v zadnjih letih na trgu EU v povprečju zaznata vsaj eno do dve NPS na teden. Predvsem narašča število in raznolikost prijavljenih sintetičnih kanabinoidov, ki imajo na trgu  oznako »spice«. Prav tako se je močno povečalo število prijavljenih sintetičnih katinonov. Prodaja NPS se povečuje zaradi hitre izmenjave informacij prek spleta, zato postajajo NPS izredno hitro in splošno dosegljive. Te snovi so postale svetovni pojav in hkrati problem, na katerega se še išče primeren pravni odziv.

Po raziskavi Eurobarometra med mladimi, ki je bila z istimi vprašanji izvedena leta 2011 in 2014, se je v Sloveniji delež mladih, ki so že uporabili NPS, od leta 2011 povečal za šest odstotnih točk (leta 2011 – 7 odstotkov, 2014 pa 13 odstotkov). Ob tem pa se je na nivoju EU delež tistih, ki so NPS že uporabili, povečal za zgolj 3 odstotke. Problematika NPS je torej izredno aktualna tudi pri nas in zato je fokus tokratne letne nacionalne preventivne konference na NPS nadvse primeren. Program konference se sicer razteza preko vseh relevantnih vsebin za področje preprečevanja uporabe drog, kjer so standardi kakovosti v preventivi eden od temeljnih vsebinskih okvirov za delovanje na tem področju.


Literatura:

  1. Hibell B., Guttormsson U., Salme A., Olga B., Thoroddur B., Anna K., Ludvig K..  A supplement to the 2011 ESPAD report. The Swedish Council for information on Alcohol and other drugs. Stocholm. 2013.

http://www.espad.org/Uploads/ESPAD_reports/2011/The_2011_ESPAD_Report_FULL_2012_10_29.pdf

  1. Young people and drugs. Flash Eurobarometer 401. Junij 2014

 http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_401_en.pdf