Alkohol

Z manj tveganim pitjem alkohola bi lahko ohranili vsaj dve življenji na dan

15. 04. 2016
Škodljiva raba alkohola v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa tudi lokalna skupnost in celotna družba. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje menimo, da je za zajezitev problematike in učinkovitejše spopadanje z njo potreben širši družbeni konsenz glede ukrepov.

Registrirana poraba alkohola v letu 2014 je v Sloveniji znašala 10,9 litrov čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Istega leta smo v Sloveniji zabeležili 804 primere smrti, izključno zaradi alkohola, izgubili smo vsaj 4.367 let potencialnega življenja zaradi prezgodnjih smrti ali 10 let potencialnega življenja na vsako prezgodaj umrlo osebo. Skupaj je bilo 3.545 primerov bolnišničnih zdravljenj, 184 primerov je bilo pri mlajših od 19 let. Vsak dan v Sloveniji v povprečju umreta vsaj dve osebi, v bolnišnicah pa zabeleženih vsakodnevno v povprečju 10 primerov oseb zdravljenih zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica izključno škodljive rabe alkohola. Vse te smrti in bolnišnična zdravljenja, ki bolj prizadenejo moške, bi lahko v celoti in enostavno preprečili, saj bi zadostovalo že manj tvegano pitje alkohola in/ali abstinenca.  

»Alkohol je najbolj priljubljena in razširjena psihoaktivna snov, ki povzroča več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev, nekatera od teh so stoodstotno pripisljiva alkoholu, kar pomeni, da se ne morejo razviti, če oseba ne pije alkohola, pri drugih stanjih pa alkohol predstavlja dodaten vzrok, kot so npr. prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola, samomor ali rak,« ,« je povedala zdravnica dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ in opozorila, da v Sloveniji problematika alkohola že dolgo predstavlja velik javnozdravstveni in tudi širši družbeni problem. Za Slovenijo je namreč značilna izrazito lahka dostopnost do alkohola, pa tudi pri izrazito visoki porabi alkohola na prebivalca imamo družbeni odnos, ki je alkoholu kulturološko naklonjen in spodbuja pitje alkohola, do opijanja v javnosti pa je izrazito strpen. To se odraža tudi v problematičnih pivskih navadah Slovencev.

Kot ugotavlja zdravnica psihiatrinja dr. Mercedes Lovrečič, z NIJZ je v Sloveniji visoka poraba alkohola in s tem tudi velike zdravstvene posledice škodljive rabe alkohola: »Med odraslimi prebivalci v starosti od 25 do 64 let vsaka deseta oseba čezmerno pije alkohol, s starostjo pa čezmerno pitje alkohola še narašča. Moški v primerjavi z ženskami pogosteje pijejo alkohol in tudi v večjih količinah. Registrirana poraba alkohola v letu 2014 je v Sloveniji znašala 10.9 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, kar predstavlja visoko porabo alkohola. V letu 2014 se je poraba alkohola v primerjavi s prejšnjim letom povečala, predvsem na račun zalog piva in vina, in je bila primerljiva s tisto iz leta 2012. Polovico registrirane porabe alkohola je predstavljalo pivo (49 %), sledilo je vino (43 %) in žgane pijače (8 %)«. 

Statistika umrljivosti zaradi  škodljive rabe alkohola
V letu 2014 smo imeli v Sloveniji med prebivalci, , zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov (to pomeni, da je 100-odstotni vzrok bolezni ali stanja alkohol):
  • 804 smrti (635 moških, 169 žensk),
  • 38,5 smrti na 100.000 prebivalcev starih 15 let in več ,
  • 4,3 % vseh smrti v državi (7 % pri moških in 2 % pri ženskah),
  • vsak dan sta v povprečju umrli vsaj dve osebi,
  • več kot polovica jih je umrla pred svojim 65. letom starosti, kar pomeni prezgodnjo smrt,
  • skupaj izgubili vsaj 4367,5 let potencialnega življenja ali 9,8 let potencialnega življenja na  vsako umrlo osebo (največ 12 let na umrlega v Notranjsko-kraški in najmanj 7,1 let v Zasavski regiji)
  • najpogostejši vzrok smrti alkoholna bolezen jeter (59 %) ter duševne in vedenjske motnje  zaradi uživanja alkohola (27 %).

 

Zdravnica dr. Barbara Lovrečič z NIJZ je povedala: »Problematika umrljivosti zaradi alkohola je še bolj obsežna kot jo dejansko lahko spremljamo. Izpostavljenost alkoholu namreč predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga strokovnjaki povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Čezmerno pitje alkohola predstavlja pomemben dejavnik tveganja za nastanek raka, pogosteje in več alkohola popijemo večje imamo tveganje za nastanek rakavih obolenj. Tveganje za nastanek raka ustne votline in žrela, požiralnika ter dojk je prisotno tudi pri tistih, ki pijejo alkohol v manjšem obsegu in je večje v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo.« Vendar tveganje za nastanek raka ni prisotno le pri čezmernih pivcih alkoholnih pijač. Raziskovalci namreč soglašajo, da ne poznamo varne količine ali pivske navade, ki bi bila varna z vidika tveganja za nastanek raka, tako imajo večje tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo. Splošna javnost pa ne pozna dovolj dobro tveganj za nastanek raka, ki so povezane z izpostavljenostjo alkoholu. Pri umrljivosti zaradi alkohola je potrebno upoštevati tudi vsa tista bolezenska stanja, kjer je alkohol le eden od vzrokov, pa tudi npr. smrti zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, umore in samomore, povezane z alkoholom, kar pomeni, da je breme umrljivosti zaradi alkohola bistveno večje, kot ga trenutno z zgoraj prikazanimi podatki spremljamo. 

Statistika hospitalizacij in zdravljenja zaradi škodljive rabe alkohola

V letu 2014 je v Sloveniji bilo:

  • skupaj 3.545 primerov hospitalizacij izključno zaradi posledic škodljive rabe alkohola,
  • zabeleženih v povprečju vsakodnevno 10 primerov zdravljenih v bolnišnici zaradi bolezni in stanj, ki so bile stoodstotno pripisljive alkoholu,
  • najpogostejši vzrok za hospitalizacije so bile duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (72 %), alkoholna bolezen jeter (23 %),
  • 184 bolnišnično obravnavnih primerov (5 %) so bili mladi do 19. leta starosti.


»Še posebej so skrb zbujajoči podatki, ki kažejo, da se težje zdravstvene posledice zaradi alkohola pojavljajo tudi že pri mladoletnih in mladih, ki jim alkohol, še posebej v večjih količinah, že zaradi samih učinkov na možgane močno odsvetujemo. Možgani otroka so namreč zaradi procesov razvoja možganov, pri mladostnikih pa zaradi procesa dozorevanja možganov, bolj ranljivi za učinke in toksične posledice alkohola. Zmotno je tudi prepričanje, da je po dopolnjenem 18. letu starosti raba alkohola z vidika možganov varna. Človeški možgani dozorevajo do srede 20. letih in tudi kasneje in so prav zato v tem obdobju dovzetnejši za učinke in posledice alkohola. Ravno zaradi razvojnih značilnosti človeških možganov zgodnejši stik z alkoholom predstavlja večje tveganje za kasnejši razvoj zasvojenosti z alkoholom. Alkohol ima psihoaktiven učinek, povzroča odmiranje možganskih pa tudi drugih celic in povzroča zasvojenost«, je opozorila zdravnica dr. Barbara Lovrečič, nacionalna ekspertka za javno zdravje z NIJZ, ki je poleg genetske predispozicije poudarila tudi pomen zgleda in vzorcev vedenja iz okolice.

Spremljanje bolnišničnega zdravljenja zdravstvenih posledic škodljive rabe alkohola kaže le del slike zaradi alkohola prizadetega zdravja, saj se vsi, ki so zdravljenja potrebni, ne zdravijo v bolnišnici ali pa sploh ne poiščejo zdravstvene pomoči. »Deloma je to povezano s hudo stigmo, ki spremlja duševne motnje, še posebej pa zasvojenost z alkoholom. Čeprav gre pri zasvojenosti z alkoholom za bolezen možganov, je družba po eni strani izrazito strpna do opijanja v javnosti, po drugi strani pa izrazito nestrpna do tistih, ki so svoji okolici razkrili, da so se zaradi teh težav zdravili. Ti bolniki tudi zaradi stigme iščejo pomoč kasneje, čeprav bi bila ob zgodnejšem zdravljenju prognoza boljša,« je povedala dr. Mercedes Lovrečič zdravnica psihiatrinja z NIJZ.

 

Učinkoviti ukrepi alkoholne politike

Svetovna zdravstvena organizacija med najuspešnejše ukrepe alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola, uvršča davčne in cenovne ukrepe (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov), zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola-predvsem zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih. Take ukrepe javnost pri nas večinoma podpira, saj jih prepoznava kot koristne za zaščito zdravja.


Dodatno gradivo:

Tonske izjave: