Z znanjem do boljšega zdravja

Vsebnost kemijskih onesnaževal v sladkovodnih ribah iz prostega ulova s presojo tveganja za zdravje ljudi

20. 07. 2016
Presoja vsebnosti kemijskih onesnaževal v prostoživečih sladkovodnih ribah v okviru monitoringa kemijskega in ekološkega stanja slovenskih površinskih voda (BIOTA 2012−2013) je pokazala, da je bila večina vzorcev rib varnih za uživanje.

Manjše število vzorcev je na pričakovanih mestih vsebovalo povečane vsebnosti živega srebra, polikloriranih bifenilov (PCB) ali dioksinom podobih PCB.

Analiza podatkov biomonitoringa rib iz prostega ulova (BIOTA 2012-2013) glede vsebnosti onesnaževal s presojo tveganja za zdravje ljudi

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje v reševanje odstopila rezultate analiz prostoživečih sladkovodnih rib v okviru monitoringa kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda BIOTA 2012−2013, ki ga izvaja Agencija RS za okolje.

Analiza podatkov biomonitoringa sladkovodnih rib iz prostega ulova Biota 2012-2013 glede  vsebnosti posameznih onesnaževal kaže, da za nekatere presojane vzorce ocenjujemo, da niso varni za zdravje ljudi:

  • Vzorec klena iz Save (Jesenice na Dolenjskem), vzorčen l. 2013, zaradi vsebnosti živega srebra, ki je višja od zakonske mejne vrednosti;
  • Vzorec klena iz Kolpe (Radoviči (Metlika)), vzorčen l. 2013, zaradi  vsebnosti živega srebra, PCB vsote ICES-6 ter vsote dioksinov (PCDD in PCDF) in diokisnom podobnih PCB (posledica visokih vsebnosti dioksinom podobnih PCB, večina dioksinov je pod mejo zaznavnosti) višjih od zakonskuh mejnih vrednosti ter vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature;
  • Vzorec soške postrvi iz Soče (Solkanski jez), vzorčen l. 2013, zaradi višje vsebnosti živega srebra od zakonske mejne vrednosti ter vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature;
  • Vzorec soške postrvi iz Idrijce (Hotešk), vzorčen l. 2013, zaradi vsebnosti niklja nad običajnimi vrednostmi iz literature. Ocena tveganja je pokazala, da bi enkratno zaužitje ribe lahko povzročilo akutne zdravstvene težave, to je sistemski kontaktni dermatitis pri na nikelj občutljivih osebah;
  • Vzorec klena iz Lahinje (Geršiči) vzorčen l. 2013, zaradi PCB vsote ICES-6 višje od zakonske mejne vrednosti;
  • Vzorec potočne postrvi iz Krupe (Klošter), vzorčen l. 2013, zaradi PCB vsote ICES-6 ter vsote dioksinov (PCDD in PCDF) in dioksinom podobnih PCB (posledica visokih vsebnosti dioksinom podobnih PCB, večina dioksinov je pod mejo zaznavnosti) višjih od zakonskih mejnih vrednosti.

Povprečne koncentracije kovin in elementov (živo srebro, kadmij, svinec, baker, cink, krom in nikelj), ugotovljene v okviru analize vzorcev rib iz podatkov Biota 2012-2013 ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti oziroma zgornjih območij običajnih (naravnih) vrednosti iz literature.

Glede vsebnosti vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB so bili vzorci klenov iz Save (Jesenice na Dolenjskem) in Ljubljanice (Zalog) ter vzorec soške postrvi iz Soče (Trenta), vsi vzorčeni l. 2012, varni za zdravje.

Ocenjujemo, da uživanje prostoživečih rib iz slovenskih rek glede vsebnosti analiziranih bromiranih zaviralcev gorenja, ftalatov, organoklornih pesticidov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov in organskih kositrovih spojin, ne predstavlja tveganja za zdravje odraslih prebivalcev Slovenije.

Mejne zakonske vrednosti za kratkoverižne klorirane parafine v ribah kot tudi drugih živilih še niso določene, koncentracije v sladkovodnih ribah iz slovenskih rek ne presegajo literaturnih vrednosti, ocena tveganja pa zaradi pomanjkanja podatkov še ni možna.

Priporočamo, da se na podlagi analiziranih podatkov BIOTA 2012-2013, zaradi ugotovljenih prekomernih vsebnosti onesnaževal, odsvetuje uživanje dolgoživečih sladkovodnih rib iz prostega ulova iz Save pri Jesenicah na Dolenjskem, iz Kolpe pri Radovičih, iz Soče pri Solkanskem jezu, iz Lahinje pri Geršičih in iz Krupe pri Kloštru. Ugotovljena in obravnavana onesnaževala predstavljajo tveganje za zdravje ob dolgotrajnem uživanju, saj imajo zmožnost kopičenja v organizmu, glede posamičnih dogodkov je verjetnost tveganja za zdravje nizka. Previdnostno pa  tistim posameznikom, ki so  kontaktno bolj občutljivi na nikelj, odsvetujemo pripravo in uživanje prostoživečih sladkovodnih rib iz Idrijce pri Hotešku. 

Predlagamo izvajanje trajnostnih ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti in intenzivnejše spremljanje kritičnih onesnaževal v omenjenih rekah po celotnem toku v različnih obdobjih leta.

Celoten dokument Povzetki analize podatkov biomonitoringa sladkovodnih rib iz prostega ulova (BIOTA 2012-2013) glede vsebnosti onesnaževal s presojo tveganja za zdravje ljudi najdete v e-NBOZ − april 2016.

Opredelitev nevarnosti posameznih kemijskih onesnaževal, ki se lahko nahajajo v ribah in školjkah, je dostopna v e-NBOZ – junij 2016.