Z znanjem do boljšega zdravja

Veste kaj jeste - sladoled ali zamrznjen desert?

26. 08. 2016
Sladoled je priljubljena osvežitev v poletnih mesecih. Še posebej radi jo imajo otroci, pogosto pa po njej posežemo tudi odrasli.

Pa sploh vemo kakšen sladoled jemo? Seveda ne mislimo na okus in znamko sladoleda ampak na njegovo sestavo. Presenečeno boste morda ugotovili, da sploh ne jeste sladoleda. Kako? Preverite deklaracijo izdelka. Naredite preizkus. Naslednjič ko boste v trgovini poglejte, kakšno sestavo imajo sladoledi. Ali prevladujejo tisti na mlečni ali vodni osnovi?

Nacionalni inštitut za javno zdravje sodeluje pri projektu Joint Action on Nutrition and Physical Activity (JANPA), katerega glavni cilj je prispevati k ustavitvi naraščanja prekomerne telesne teže in debelosti otrok in mladostnikov v državah članicah EU do leta 2020. JANPA se osredotoča na določene dejavnike, ki pomagajo pri uvedbi novih politik in aktivnosti na področju prehrane in telesne dejavnosti za družine, in so usmerjene posebej na otroke in mladostnike. V sklopu projekta poskušamo izmenjevati dobre prakse o zbiranju in načinih uporabe prehranskih informacij za doseganje ciljev prehranske politike med partnerji. Proučujemo tudi primere dobrih praks med partnerji in poskušamo najti načine kako približati oziroma olajšati branje deklaracij in ozaveščati potrošnike o zdravi prehrani.

 

Sladoled in zamrznjen desert

Sladoled je zamrznjena mešanica emulzije maščobe in beljakovin ter sladkorja in dodatkov, ki vplivajo na senzorične lastnosti izdelka. Izdelan je iz pasteriziranega, steriliziranega ali kuhanega zgoščenega mleka, mleka v prahu, surovega masla oziroma mlečne maščobe, smetane, mlečne beljakovine, laktoze, sirotke, jogurta, jogurta v prahu, emulgatorjev in stabilizatorjev. Lahko uporabljamo jajca, rastlinsko maščobo, več vrst sladkorja ter različne aditive.

Po Pravilniku o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv (Uradni list RS, št. 21/1993), ki ni več v veljavi, so bili sladoledi razdeljeni v več kategorij, glede na njihovo sestavo. Tako je bilo iz deklaracije razvidno, ali je sladoled narejen na mlečni ali vodni osnovi.

Mlečni sladoled je bil definiran kot izdelek, izdelan iz pasteriziranega mleka, steriliziranega mleka, kuhanega mleka, zgoščenega mleka, mleka v prahu, surovega masla, smetane, z dodatkom sladkorja in snovi za dosego ustrezne barve, arome in okusa ter emulgatorjev oziroma stabilizatorjev sistema. Če je bil izdelek naveden kot zamrznjeni desert, so bile mlečne sestavine delno ali v celoti nadomeščene z drugimi sestavinami. 

Trenutno v Sloveniji tako nimamo več zakonodajno določenih različnih vrst sladoleda oziroma njegovo poimenovanje, glede na sestavo, hranilno vrednost in senzorične lastnosti. Zato mnogokrat samo iz imena sladoleda ne moremo več sklepati na sestavo. Več podatkov o vrsti in hranilni vrednosti najde potrošnik na deklaraciji izdelka.

Primer dveh sladoledov s podobnimi sestavinami:

Sladoled (primer)

Desert (primer)

posneto mleko, pinjenec, smetana ali maslo, sladkor, mlečne beljakovine, jagodni pripravek 2,5 % (sladkor, jagodna kaša in zgoščen sadni sok 50 %, barvilo (E162, E160b), voda, kislina citronska kislina, aroma), čokolada v prahu 1,2 % (sladkor, hidrogenirana kokosova in palmina maščoba, kakavov prah, dekstroza, emulgator sojin lecitin), kakavov prah, emulgator E471, stabilizator (E410, E412, E407), arome, barvilo (E101, E160a, E150a).

voda, sladkor, glukozno fruktozni sirup, posneto mleko v prahu, kokosovo olje, sirotka v prahu, jagodna kaša, kakavov prah z manjšo vsebnostjo maščob, emulgatorji (E471), stabilizatorji (E410, E412, E461, E466), želatina, regulator kislosti (E330), arome, barvila (E162), dekstroza

Beljakovine 4,2 g/100 g izdelka

Beljakovine 1,9 g/100 g izdelka

 

Glede na to,da se sestavine živil navajajo glede na njihovo skupno maso po padajočem vrstnem redu, lahko vidimo, da je v primeru  sladoleda na levi, glavna sestavina mleko, na desni pa voda. Oba izdelka sta sicer ustrezno označena in ob ustreznem skladiščenju tudi varna, je izdelek zavajajoč, saj kot potrošnik predvideva, da je sladoled na mlečni osnovi.


Projekt JANPA


Nadzor nad prehranskimi informacijami in vzpodbujanje k preoblikovanju sestave živil

Eden od pomembnih ciljev projekta JANPA je deljenje primerov dobrih praks med sodelujočimi državami, glede zbiranja prehranskih informacij o živilih in prehrani ter kako se te informacije uporabljajo v prehranski politiki med različnimi deležniki: javnozdravstvene ustanove, živilska industrija in trgovci, oglaševalske agencije, potrošniške organizacije…

Uporaba teh primerov dobrih praks bo prispevala k izboljšanju kakovosti hrane znotraj držav in med državami. Ustvarjanje uspešnega kroga med ponudniki hrane in krepitev družin z osveščanjem glede prehranskih informacij, bo prispevalo k povečanju znanja o prehrani med potrošniki, zaradi česar bodo bolj premišljeno izbirali hrano.

Tudi sicer ima Slovenija veliko aktivnosti in primerov uspešnih projektov, ki prispevajo k boljšemu življenjskemu slogu:

  • Na državnem nivoju: Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010-2020, Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti 2015-2025, Prehranska politika
  • Šolstvo: subvencionirana prehrana, prepoved oglaševanja otrokom, učna ura branja deklaracij, aktivnosti promocije zdrave prehrane med otroci (tradicionalni slovenski zajtrk, shema šolskega sadja in zelenjave)
  • Aktivnosti na področju reformulacije živil, predvsem na področju vsebnosti soli, sladkorja, trans maščobnih kislin (raziskovalni projekti, zaveze živilske industrije.

Aktivnosti na področju promocije kakovostne in lokalne hrane z označbami (lokalna kakovosti, izbor inovativnih živil, znak varovalnega živila)