Z znanjem do boljšega zdravja

Varno kopanje v naravnih kopalnih vodah

22. 06. 2021
Pred nami je za mnoge najlepši letni čas. Poletje prinaša tople, brezskrbne dneve z višjimi temperaturami, počitnice in osvežilno hlajenje v morju, reki, jezeru, bazenu … Med poletnim vzdušjem pa ne ne pozabimo na pravila varnega kopanja v površinskih vodah.

Pod kopalne površinske vode prištevamo odseke na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za površinske kopalne vode in na katerih se sicer običajno kopalci zbiramo v večjem številu.

Skladno z zahtevami evropske in naše zakonodaje za kopalne vode je v Sloveniji trenutno določenih 18 naravnih kopališč katera imajo upravljavca, ki zagotavlja varnost in urejenost kopališča: prisotnost reševalcev iz vode, označbe (ograjene vodne površine, dostopi v vodo, sanitarije, prva pomoč idr.), dodatne ponudbe. Imamo tudi 30 kopalnih območji, ki pa nimajo upravljavca in ne reševalcev, zato je glede poškodb in utopitev kopanje v njih na lastno odgovornost.

Preden se odpravite na kopanje v divja ali urejena kopališča priporočamo, da si preberete nekaj zelo uporabnih nasvetov, kako poskrbeti za svojo varnost in varnost otrok.

Kopanje v površinskih vodah priporočamo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring (spremljanje kakovosti kopalnih voda v času kopalne sezone, katera na celinskih vodah traja od 15.6. do 31.8., na morju pa od 1.6. do 15.9.). Na ostalih, nenadzorovanih površinskih vodah kopanje odsvetujemo.

Površinske kopalne vode lahko onesnažujejo komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in prelivi ob nalivih. Stopnja onesnaženja je odvisna tudi od hitrosti toka vode in sedimenta, temperature, sončnega sevanja in kakovosti vode. Zato je potrebno, da se pri kopanju v največji meri izognemo požiranju vode, na kar moramo biti še posebej pozorni pri otrocih. Po kopanju je priporočljiva prha. Sicer pa smo lahko kopalci različnim okužbam izpostavljeni tudi v okolici kopalne vode, na primer na obalnem pesku, objektih, napravah in vodnih atrakcijah (toboganih, plezalih nad vodo, napravah za skoke v vodo).

Ne pozabimo na osnovna pravila za preprečevanje prenosa okužbe s Covid 19. Na kopanje se odpravimo le če smo zdravi, brez znakov okužb dihal (kašelj, nahod, izcedek iz nosu, povišana telesna temperatura, bolečine v žrelu …) in predvsem poskrbimo za ohranjanje ustrezne medosebne razdalje, tako na kopnem (na parkirnih prostorih, pred vhodom na naravno kopališče, na površini za sončenje, sprostitev in počitek), kot v vodi na kopalni površini (vključno s plovnimi napravami npr. splavi). Varna medosebna razdalja zaradi virusa, ki se izloča s kihanjem, kašljanjem, glasnim govorjenjem, petjem… je vsaj 1,5 metra. V primeru, da je ta razdalja manjša, je tveganje za okužbo večje. V primeru, da je večja, je tveganje za okužbo manjše. Izogibajmo se zaprtim prostorom na obvodnih površinah in čim več zadržujmo na odprtem. Pogosto si umivajmo in/ali razkužimo roke, zlasti po uporabi sanitarij, garderob in dotiku različnih površin v skupini uporabi (kljuke, ograje..)

Kopanje ni primerno, če smo imeli v zadnjem tednu drisko, če imamo na koži rane ali akutna vnetja (zlasti gnojna), vnete oči, ušesa, prehlad, povišano telesno temperaturo, povišan krvni tlak, ali druga akutna stanja. Previdnost ni odveč tudi pri nekaterih kroničnih boleznih (sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, imunska pomanjkljivost) – pri le teh upoštevajmo navodila zdravnika. Pred kopanjem se odsvetuje uživanje alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi.

V vodo nikoli ne vstopimo nenadno. Pred vstopom v vodo preverimo ali je vstopno mesto v vodo dovolj varno in če so na površini vode oljni madeži, pena, katran ali drugi tekoči odpadki. Ravno tako moramo preveriti vidljivost v vodi do dna, dno mora biti prosto ter trdno, brez ostrih odpadkov. Ob morebitnih algah in drugem rastlinju v vodi bodimo pozorni, saj le te zmanjšajo vidljivost, preglednost ter ovirajo gibanje med plavanjem. Pred kopanjem preverimo temperaturo vode, vzemimo si čas za prilagajanje. Če smo pregreti, vstopamo postopoma in previdno.

Plavajmo glede na plavalno znanje, ne precenjujmo svojih sposobnosti. Na morju, večjih jezerih ali deročih rekah nikoli ne plavajmo sami in se ne oddaljujmo preveč od obale. Na morju spoštujmo z bojami označena plavalna območja in plavajmo le znotraj njih.  Kadar se za kopanje odločimo na naravnih kopališčih ne podcenjujmo moči narave (ocenimo moč tokov v rekah, brzice, vrtince, valove,...). Potrebna je previdnost zaradi zdrsa na kamnih in jezovih v vodi, ki so prekriti z algami, mahovi ipd.  Za vstop v vodo in za gibanje v vodi priporočamo primerno obutev za vodo, ki ne drsi in ščiti pred poškodbami. Pred skakanjem v vodo preverimo, ali je voda dovolj globoka in kakšno je dno, kamor nameravamo skočiti. Ne skačemo in ne potapljajmo se v vodo z neznano globino in slabo vidljivostjo pod vodo. Zaradi varnosti naj bo prvi skok v vodo vedno na noge. Ob nenadnem poslabšanju vremena pojdimo čim prej iz vode.

Otroci do sedmega leta naj bodo pod strogim nadzorom staršev, oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo in odgovarja za varnost otroka.

Ne puščajmo otrok brez varstva na bazenu, pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Starši, stari starši, sorodniki, vzgojitelji,… moramo budno paziti na otroke, ki se igrajo v vodi ali ob vodi, pa čeprav v plitvini.

Na kopališčih se ravnamo po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.

Uspešen ukrep za preprečevanje utopitev je tudi udeležba otroka ali odrasle osebe na katerem od plavalnih tečajev, namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tudi dobrim plavalcem, kjer se je možno naučiti plavanja ter nudenja prve pomoči pri utopitvah.