Z znanjem do boljšega zdravja

V središču skrbi za javno zdravje na Celjskem

30. 01. 2020
Celje, 29. januar 2020 - Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta vodji strokovnih področij za nalezljive in nenalezljive bolezni predstavili rezultate zaključenih nalog in programov v letu 2019 in napovedali delovne usmeritve za letos. V epidemiološki dejavnosti so aktualne nekatere novosti na področju rednega cepljenja dojenčkov in preventivnega cepljenja za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom ter antirabične obravnave. Na področju nenalezljivih bolezni (dejavnosti varovanja in promocije zdravja) pa se bodo tudi v letu 2020 poglobili v naloge, usmerjene v izboljševanje skrbi za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih. Posebej se bodo angažirali pri vzpostavljanju centrov za duševno zdravje na Celjskem ter nadaljnji podpori novo vzpostavljenim centrom za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. Ena stalnih nalog strokovnjakov javnega zdravja, ki v celjski regiji ohranjajo več kot 90-letno tradicijo načrtne skrbi za javno zdravje, je usmerjena v spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preprečevanje raka.

Eden od rakov, ki ga lahko učinkovito preprečujemo s preventivnim cepljenjem, je rak materničnega vratu. Če je ženska cepljena proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV) in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna. Po besedah prim. dr. Alenke Trop Skaza, predstojnice Območne enote  Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je bila v celjski regiji v šolskem letu 2018/2019 precepljenost deklic v 6. razredu osnovne šole proti okužbi s HPV približno 10 odstotkov višja od slovenskega povprečja in je znašala 69,4 odstotka. Delo na področju informiranja in izobraževanja o nacionalnih preventivnih programih za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke se odvija v programih Zora, Dora in Svit – vse posameznike, ki so jim ti programi namenjeni, spodbujajo, da bi se vabilu odzvali in opravili priporočene presejalne preglede. Na Območni enoti Celje opravijo na terenu vsako leto obsežno promocijo v podporo nacionalnim preventivnim programom; tako so lani sami ali v sodelovanju z zdravstvenimi domovi v regiji izpeljali 96 preventivnih izobraževalnih dogodkov v programu Svit in 11 predavanj za krajevne skupnosti, društva in podjetja. Med občinami v regiji je bila po zadnjih podatkih v polletju 2019 najvišja odzivnost v program Svit na Polzeli in v Gornjem Gradu, najnižja pa v Dobju in Bistrici ob Sotli. Sicer pa se celotna regija po odzivnosti uvršča v slovensko povprečje (odzivnost v regiji 64,8, v Sloveniji 65,4).

Poudarek na omogočanju večje dostopnosti do storitev na področju krepitve zdravja in reševanja duševnih stisk

Po besedah prim. Nuše Konec Juričič, vodje področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ, bo njihovo delo letos vezano na nadaljevanje javnozdravstvenih nalog, povezanih z delovanjem novih centrov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih (v letu 2019 je bilo na novo ustanovljenih pet, in sicer v zdravstvenih domovih Brežice, Slovenske Konjice, Šentjur, Velenje in Žalec, medtem ko centra v Celju in Sevnici delujeta že več let). Sedaj je v 11 zdravstvenih domovih na Celjskem vzpostavljenih že sedem centrov za krepitev zdravja, v Sloveniji pa je trenutno delujočih 28. Letos bodo v Območni enoti Celje NIJZ nadaljevali dejavnosti v podporo implementaciji nacionalnega programa za duševno zdravje ter podpirali vzpostavljanje novih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centrov za odrasle. V celjski regiji smo v letu 2019 dobili prva dva centra, in sicer je bil pod okriljem Zdravstvenega doma Sevnica ustanovljen Center za duševno zdravje odraslih Posavje, pod okriljem Zdravstvenega doma Celje pa Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V Celju so že lani pričeli z vzpostavljanjem centra za duševno zdravje odraslih in v Velenju z vzpostavljanjem obeh centrov – enega za otroke in mladostnike, drugega za odrasle. »Centri so zastavljeni kompleksno, z interdisciplinarnimi timi za celovito obravnavo posameznika in družine v stiski, in sicer v okviru ambulantnega dela in obravnave na pacientovem domu ter s sodelovanjem z deležniki iz skupnosti. Trenutno je v Sloveniji vzpostavljenih 10 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 10 centrov za duševno zdravje odraslih, kar predstavlja veliko pridobitev na področju skrbi za duševno zdravje, ki je bila močno podhranjena in podcenjena. Ko bodo vzpostavljeni in kadrovsko polno zasedeni vsi predvideni centri za duševno zdravje v Sloveniji, bomo lahko govorili o enakem dostopu vseh prebivalcev do pravočasne in ustrezne strokovne obravnave. To je eden ključnih ciljev nacionalnega programa za duševno zdravje, ki je bil sprejet v letu 2018,« je poudarila prim. Nuša Konec Juričič. Ravno področje duševnega zdravja je eno od tistih, ki mu v Celju namenjajo posebno skrb že 20 let, pri čemer so izhajali iz potreb prebivalcev, ranljivih skupin in tedanjih zaskrbljujočih podatkov o samomorilnosti. Tako so pred 10 leti ustanovili v Celju tudi svetovalnico za psihološko prvo pomoč Tu smo zate (brezplačen dostop do strokovne pomoči, tel. št. za naročanje 031 778 772), pred 19 leti pa spletno svetovalnico za mlade www.tosemjaz.net (javen, hiter, anonimen dostop do strokovnega nasveta). V letu 2019, ko je pod okriljem programa za duševno zdravje mladih To sem jaz izšel priročnik za preventivno delo z mladostniki Zorenje skozi To sem jaz, je bil program izbran in opisan kot primer dobre prakse na področju duševnega zdravja v publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (Health Equity Status Report Initiative).

Epidemiološka dejavnost: novosti na področju cepljenja in v antirabični obravnavi

Eden od vitalnih stebrov organizirane skrbi za javno zdravje je vzpostavljen na področju nalezljivih bolezni. »V službi za epidemiologijo nalezljivih bolezni spremljamo gibanje nalezljivih bolezni, se odzivamo na njihovo pojavljanje, ugotavljamo vzroke za okužbe in izvajamo ukrepe za preprečevanje širjenja. Prebivalce izobražujemo o preventivnih ukrepih, vključno z možnostjo cepljenja. Delo zahteva tesno vpetost in sodelovanje z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki in ustanovami v regiji,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza. V letu 2019 so v epidemiološki ambulanti Območne enote Celje NIJZ opravili 7.480 cepljenj proti različnim nalezljivim boleznim (zaradi zdravstvene ogroženosti, zaščite potnikov in preventive). V epidemiološki službi izpostavljajo aktualne spremembe in novosti s področja cepljenja. Prva novost se nanaša na cepljenje dojenčkov v letu 2020 v okviru rednega cepljenja. »Po novem dojenčke, ko dopolnijo tri mesece starosti, cepimo s šestvalentnim cepivom (cepivom proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B, otroški paralizi in hepatitisu B). Slednje je nadomestilo petvalentno cepivo, ki ni vsebovalo zaščite proti hepatitisu B. Dojenčki bodo cepljeni v starosti treh, petih in dvanajstih mesecev,« je razložila prim. dr. Trop Skaza. Odzivnost na obvezna cepljenja v celjski regiji je po epidemiološki oceni dobra in je nad državnim povprečjem.

Druga večja sprememba se je odvila na področju sistemskega urejanja cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu (KME). Leto 2019 je bilo prvo, v katerem je bilo omogočeno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) s tremi odmerki cepiva v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer za triletne otroke, rojene 2016, in 49-letne odrasle, rojene 1970. V letu 2020 je cepljenje možno za vse lanske »zamudnike« in dostopno vsem, ki v bodo v 2020 stari tri oziroma 49 let.

Večje spremembe na področju antirabične obravnave so bile implementirane že v letu 2017, vendar so še vedno premalo poznane. »Slovenijo smo v letu 2016 razglasili za državo brez stekline. V luči tega dejstva na antirabično obravnavo zaradi ogroženosti glede stekline ni več potrebno napotiti poškodovane osebe, ki jo je v Sloveniji poškodovala domača ali divja žival, ki je sesalec in je šlo za izzvan ugriz (npr. ugriz ob tem, ko človek živali stopi na rep, tačko, jo draži, ji jemlje hrano, jo nadleguje, se z njo preneha igrati, vstopi na njen teritorij ipd.). Na obravnavo je potrebno napotiti osebo oziroma zaradi napotitve kontaktirati epidemiologa, v primeru poškodbe na tujem, v državah, v katerih steklina ni izkoreninjena, pri ugrizih brez razloga (neizzvani ugrizi), če gre za ugriz netopirja ali za stik s tekočino vabe, ki vsebuje oslabljen virus stekline. Leto 2019 je bilo zadnje leto, ko so v Sloveniji vabe za cepljenje lisic polagali s pomočjo letal,« je pojasnila prim. dr. Trop Skaza in še opozorila: »Ponekod umanjka odgovorno ravnanje lastnikov psov, med drugim tudi poznavanje informacij o nujnosti spiranja ugrizne rane pod tekočo vodo z uporabo milnice ter o preprečevanju stikov z vabami za cepljenje lisic. Ob vsakem ugrizu pa moramo preveriti zaščito proti tetanusu.

Podrobnejše informacije:

• Področje nalezljivih bolezni: prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, T: 03 42 51 120, E: alenka.skaza@nijz.si

• Področje nenalezljivih bolezni: prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja področja za nenalezljive bolezni, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec-juricic@nijz.si

Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana,

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572, pr@nijz.si, www.nijz.si, Podatkovni portal NIJZ