Prepovedane droge

V Evropi vse več kokaina, v Sloveniji prevladuje uporaba konoplje

06. 06. 2019
V Evropi je čedalje več kokaina, saj so zasegi te droge na rekordni ravni, je ključna ugotovitev Evropskega poročila o drogah 2019, ki ga je danes v Bruslju objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Med prebivalci Slovenije je najbolj razširjena droga konoplja, še posebej med mladimi. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018), ki jih izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in je bila v letu 2018 prvič izvedena tudi med 17-letniki, je skoraj vsak drugi 17-letnik že kdaj v življenju poskusil konopljo, pri tem je delež višji pri fantih. Skoraj štiri odstotke 17-letnikov je poročalo o redni uporabi konoplje.

V Evropi je visoka razpoložljivost prepovedanih drog

EMCDDA v svojem letnem pregledu obravnava izzive, povezane s heroinom in novimi sintetičnimi opioidi, najnovejše dogodke na trgu konoplje, vse večjo vlogo Evrope pri proizvodnji sintetičnih drog in uporabo digitalnih tehnologij za ugotavljanje zdravstvenih koristi na področju drog. V njihovem letošnjem poročilu ugotavljajo stalno visoko razpoložljivost večine prepovedanih snovi. Zadnji podatki kažejo, da je v Evropi (EU-28, Turčija in Norveška) letno prijavljenih več kot milijon zasegov prepovedanih drog. Približno 96 milijonov odraslih (starih 15–64 let) v EU je že poskusilo kakšno prepovedano drogo, vsako leto pa se zaradi uporabe prepovedanih drog zdravi približno 1,2 milijona ljudi (EU-28). Leta 2018 je bilo v EU prvič odkritih 55 novih psihoaktivnih snovi, s čimer se je skupno število spremljanih psihoaktivnih snovi povečalo na 730.

Kokain: študija ostankov drog v komunalnih odpadnih vodah
Kokain je najpogosteje uporabljeni prepovedani stimulans v EU, saj ga je v zadnjem letu uporabilo 2,6 milijona mladih odraslih (15–34 let) (ocena za leto 2017). Nedavna študija ostankov drog v komunalnih odpadnih vodah je pokazala, da se je med letoma 2017 in 2018 v 22 mestih od 38, za katera so na voljo podatki za to obdobje, povečalo število presnovkov kokaina, kar potrjuje težnjo naraščanja, o kateri so poročali tudi v letu 2017. Leta 2018 so največje količine ostankov, standardiziranih na tisoč ljudi na dan, zabeležili v mestih v Belgiji, v Španiji, na Nizozemskem in Združenem kraljestvu. V nekaterih mestih v vzhodni Evropi nedavni podatki kažejo povečanje, čeprav le majhno.

Heroin: znaki sprememb na trgu
Heroin je še vedno najpogostejši prepovedani opioid na evropskem trgu z drogami in pomembno prispeva k zdravstvenim in socialnim stroškom, povezanim z drogami. Količina zaseženega heroina v EU se je v letu 2017 povečala za več kot eno tono na 5,4 tone, pri čemer je Turčija zasegla dodatnih 17,4 tone (del tega je bil namenjen tudi na trg EU). Zaskrbljujoče dejstvo je, da je bilo v letu 2017 v EU zaseženih 81 ton anhidrida ocetne kisline, ki je predhodna sestavina heroina, pri čemer jih je bilo 243 ton zaseženih v zaustavljenih pošiljkah. Poleg tega so v zadnjih letih v državah EU (Bolgarija, Češka, Španija in Nizozemska) odkrili laboratorije, v katerih heroin proizvajajo iz morfija z uporabo te predhodne sestavine. Čistost heroina ostaja visoka, maloprodajna cena pa je razmeroma nizka (po padcu v zadnjem desetletju).

Konoplja najbolj razširjena droga med prebivalci Slovenije
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018), ki je bila v letu 2018 prvič izvedena tudi med 17-letniki, je skoraj vsak drugi 17-letnik (42,5 %) že kdaj v življenju poskusil konopljo – 44,5 % fantov in 40,5 % deklet. Skoraj štiri odstotki 17-letnikov pa je poročalo o redni uporabi konoplje. Po podatkih raziskave MOND 2017, narejene med dijaki, ki se udeležujejo maturantskih izletov, sta slabi dve tretjini (64,4 %) dijakov že kdaj v življenju poskusili konopljo. V primerjavi z raziskavo pred  desetimi leti (MOND 2007 je prišlo do velikega porasta razširjenosti uporabe konoplje med dijaki, ki se udeležujejo maturantskih izletov (iz 46, 6 na 64, 4 %). Konoplja je najbolj razširjena droga med prebivalci Slovenije, še posebej med mladimi.

Statistika smrti zaradi prepovedanih drog

V letu 2017 smo v Sloveniji beležili 47 neposrednih smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog, kar je sedem smrti več kot v letu 2016. V obdobju od leta 2013 beležimo trend naraščanja števila umrlih. Večina smrti se zgodi v domačem okolju. Med umrlimi vsa leta prevladuje delež moških. Leta 2017 je bilo med umrlimi 37 moških in 10 žensk. Povprečna starost moških je bila 39,5 let, povprečna starost žensk pa 44,6 let. Spremljanje podatkov v obdobju zadnjih desetih let kaže na to, da odvisniki umirajo vse starejši. Ob tem je treba omeniti, da tudi v Sloveniji uporabniki že uporabljajo fentanil, zaznani sta bili dve smrti zaradi fentanila. Leta 2018 pa je NIJZ izdal tudi smernice za ravnanje s fentanili za uslužbence, ki bi prišli v stik s to snovjo.

Izjava dr. Jožeta Hrena, sekretarja na Direktoratu za javno zdravje Ministrstva za zdravje

Ministrstvo za zdravje RS sodeluje  pri pripravi evropskega in nacionalnega poročila na tri načine, v upravljavsko administrativnem smislu, z aktivnim sodelovanjem pri pripravi nacionalnega poročila in kot uporabniki teh podatkov.

O upravljavsko administrativnem smislu  sta evropsko in slovensko poročilo o stanju na področju prepovedanih drog izredno kakovostni znanstveni poročili, ki vsako na svoj način predstavljata osebni izkaznici glede opisa in trendov razvoja ter obvladovanja problematike prepovedanih drog. Medtem ko evropsko poročilo predstavlja unikum glede podatkov v svetovnem merilu – številne velike države ali druge mednarodne organizacije, marsikdaj in marsikje prevzemajo rešitve, ki so bile razvite v EU, je slovensko poročilo z vsemi zbranimi zanesljivimi in veljavnimi podatki dobra podlaga pri delu snovalcev politik in odločevalcev, tako v lokalnih skupnostih kot na ministrstvih in v Državnem zboru. 

Ministrstvo za zdravje RS skrbi tudi za delovanje Komisije Vlade RS za droge, ki ima v okviru svojih nalog tudi obravnavo in potrditev Nacionalnega poročila. Tako kot v predhodnih letih, je omenjena Komisija obravnavala to poročilo in ga tudi potrdila. S svojimi prispevki poleg MZ sodelujejo tudi ostala pristojna ministrstva, omeniti moram zlasti MDDSZ, MNZ, MIZŠ, pa tudi MP in MF.

Na ministrstvu pripravljamo tudi nov akcijski načrt na področju prepovedanih drog za leti 2019 in 2020. Hkrati z njim pa tudi poročilo o izvedbi predhodnega akcijskega načrta. Pri obeh dokumentih so nam podatki iz nacionalnega poročila služili kot empirična podlaga za poročilo in argumentacijo za navedbo ukrepov.

V začetku letošnjega leta je Vlada RS že potrdila spremembe in dopolnitve Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, s katerimi je bilo na seznam prepovedanih drog razvrščeni 89 novih psihoaktivnih snovi. Na ministrstvu pa že pripravljamo ponovno spremembo tega akta.

Na ta način se tudi v Sloveniji približujemo k definiciji, da na naj politika temelji na dejstvih in ne dejstva na politiki.

 

Pretekla poročila o Stanju na področju drog v Sloveniji so dosegljiva med publikacijami na naslednji povezavi.


DODATNA GRADIVA:

DODATNE POVEZAVE:

spletna stran EMCDDA