Sporočila za javnost

V dveh presejalnih krogih Programa Svit odkritih več kot 1.300 primerov raka

17. 12. 2014
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je organiziral dvodnevni strokovni posvet Programa Svit, ki se ga je udeležilo okoli 200 strokovnjakov z različnih področij.

Domači in tuji strokovnjaki so osvetlili različne teme zagotavljanja kakovosti pri izvajanju programa, možnosti nemedikamentoznega obvladovanja bolečin pri kolonoskopiji ter predstavili primere dobrih praks vključevanja lokalnih okolij v program. V Sloveniji je bilo po do zdaj znanih podatkih pri kolonoskopijah in preiskavah, ki so jim sledile, že v prvih dveh presejalnih krogih odkritih več kot 1.300 primerov raka, pri čemer je bilo najmanj 70 odstotkov primerov raka odkritih v zgodnji fazi, kar omogoča učinkovito in uspešno zdravljenje ter kakovostno življenje.

Z iztekom leta 2014 se bo končal že tretji dveletni krog izvajanja Programa Svit – državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Preventivni Program Svit omogoča odkrivanje bolezni v zelo zgodnji fazi, ko znaki še niso očitni. Samo z rednim testiranjem lahko človek, ki se počuti povsem zdrav, odkrije, da se v telesu dogajajo spremembe, ki bi sčasoma lahko pripeljale do razvoja zelo nevarne bolezni. Zdravljenje je v zgodnji fazi veliko uspešnejše, v nekaterih primerih pa je mogoče celo preprečiti, da bi se bolezen razvila.

»Celovito obvladovanje rakavih bolezni, ki vključuje celovito preventivo, zgodnje odkrivanje, presejanje, diagnostiko in terapije, rehabilitacijo z psihosocialno pomočjo in paliativno oskrbo, je med prioritetami zdravstvenih politik, tako v Sloveniji kot na ravni EU«, je povedala vršilka dolžnosti Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec in dodala: »Zelo pomembna so prizadevanja za preprečevanje rakavih bolezni, saj bi jih vsaj tretjino lahko preprečili. Tudi zgodnje odkrivanje rakavih bolezni ima pomemben vpliv na preživetje, zato so evropski ministri so že leta 2003 podprli priporočila za uvedbo presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, dojki ter danki in debelemu črevesu, ki pomenijo zavezo za uresničevanje teh programov v državah članicah.« Poudarila je, da je Slovenija med tistimi državami v EU, kjer se izvajajo populacijski programi presejanja na nacionalni ravni, skladno s priporočili in smernicami kakovosti. Z letom 2015 je program SVIT dostopen ljudem do 75 leta, zato je pred nami velik izziv, kako privabiti v program čim več ljudi, ki jim je namenjen, saj Svit rešuje življenja.
 

Odkritih več kot 1.300 primerov raka in več kot 13.000 predrakavih sprememb

Rak debelega črevesa in danke je v svetu tretja najpogosteje odkrita oblika raka, za rakom pljuč in dojke. V letu 2012 je bilo v EU odkritih 345 tisoč novih primerov. Pojavlja se pogosteje pri moških kot pri ženskah. V Sloveniji je bilo po do zdaj znanih podatkih pri kolonoskopijah in preiskavah, ki so jim sledile, že v prvih dveh presejalnih krogih (to je v letih 2009–2012) odkritih več kot 1.300 primerov raka, najpomembnejše pa je to, da je bilo najmanj 70 % primerov raka odkritih v zgodnji fazi, kar omogoča učinkovito in uspešno zdravljenje ter kakovostno življenje. Odkritih in s kolonoskopijo odstranjenih je bilo tudi več kot 13.000 predrakavih sprememb. Na ta način preprečujemo, da bi se rak sploh razvil in vplivamo na manjše število novo nastalih rakov (na incidenco).

»Če smo leta 2007 v raziskavi EHIS ugotavljali, da je na prikrito krvavitev v blatu v Sloveniji testiranih le 5,9 % prebivalcev med 50. in 74. letom, so danes te številke sicer povsem drugačne, testiranih je približno 54% ljudi, želimo pa si, da bi bil testiran vsak, ki je v program povabljen« je povedala Jožica Maučec Zakotnik, NIJZ, in dodala: »Zasluga gre organiziranemu presejalnemu programu za zgodnje odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki, ki na območju celotne Slovenije organizirano poteka že 6 let.« Pomen presejanja je izpostavil tudi dr. Nereo Segnan, Univerzitetna bolnišnica Torino: »Obstaja splošni konsenz, da presejanje za kolorektalnega raka zmanjšuje smrtnost in incidenco te bolezni. Trenutno so za presejanje na voljo različne tehnologije, ki imajo določene prednosti in slabosti. Izbira je odvisna od več dejavnikov, vendar je pričakovanje, da bi preprečili vse primere, nerealno.«
 

Izvajanje kolonoskopije

Z napredkom v diagnostiki in zdravljenju raka debelega črevesa in danke se je v zadnjem desetletju podaljšalo preživetje bolnikov. V Sloveniji se z 62,9 % bolnikov, ki preživijo 5 let po diagnozi, uvrščamo nad povprečje EU. Zgodnje odkrivanje raka in odstranjevanje predrakavih sprememb podaljšuje tako preživetje bolnikov z odkritim rakom, kot zmanjšuje incidenco novo odkritih primerov raka. Pri odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki ima med drugim pomembno vlogo izvajanje kolonoskopije. »Posamezniki poseg lahko doživljajo kot neprijeten. Bolečina zajema tudi čustvene in vedenjske odzive, ki temeljijo na preteklih izkušnjah in percepcijah bolečine« , je povedala dr. Eeva-Riitta Ylinen, Univerza Savonia, in dodala: »Mirno pojasnjevanje medicinskih sester med posegom je ena izmed nefarmakoloških metod, ki lahko zmanjša čustveno komponento bolečine, podeli bolniku občutek nadzora nad situacijo in naredi bolečino znosnejšo.«
 

Program Svit po Sloveniji

»Odgovorni zdravniki za primarno zdravstveno varstvo odraslih v posameznih regijah so v Program Svit aktivneje vključeni od vsega začetka izvajanja programa. V preteklem letu smo posebno pozornost posvetili izobraževanju zdravstvenih delavcev po zdravstvenih domovih s poudarkom na vlogi družinskega zdravnika« , je izpostavila Simona Šilec, Zdravstveni dom Ljutomer, in poudarila: »Osebni izbrani zdravniki so deležni visoke stopnje zaupanja, zato lahko motivirani osebni zdravnik pomembno vpliva na povečano odzivnost pacientov v presejalnem programu. Družinski zdravniki bi se morali aktivneje vključiti in spodbujati ter motivirati svoje paciente za sodelovanje v Programu Svit.«

 

»Leta 2012 so me s Programa Svit povabili na pregled debelega črevesa in danke, saj je bil moj izvid na prikrito krvavitev v blatu pozitiven. Ker pregled velja za neprijetnega, sem se za sodelovanje težko odločil. Po pogovoru z zdravniki in prijatelji sem se povabilu odzval.  Kolonoskopija je pokazala, da tvorbe na debelem črevesu ni mogoče odstraniti z odščipom, ampak s kirurškim posegom. Ker je šlo za sum na rakavo obolenje, so se v meni pojavile še večje bojazni. Leta 2013 sem uspešno prestal operacijo. Moja odločitev za sodelovanje v Svitu je bila zagotovo pravilna, kar potrjuje tudi letošnja kolonoskopija, « je povedal Janez Laslo, ambasador Programa Svit in dodal: »Sedaj me znanci sprašujejo o poteku Programa Svit. Zdi se mi pomembno, da se ljudje dovolj zgodaj odzovejo Svitovemu povabilu, saj zaradi odlašanja lahko obžalujemo prepozno ukrepanje. Štejem si  v čast, da sem ambasador Programa Svit, saj s pogovorom in svetovanjem ljudem lahko pomagam pri pozitivni odločitvi za sodelovanje v Programu Svit .«