Z znanjem do boljšega zdravja

Uveljavitev eRecepta in eNaročanja v slovenskem zdravstvu

22. 10. 2018
Implementacija rešitev eZdravja, ki smo jo izvedli v zadnjih dveh in pol letih, je pomemben mejnik za slovensko zdravstvo. Digitalizacija zdravstva – prvi strateški dokument na področju digitalizacije zdravstva je bil sprejet leta 2005 – zaradi obsežnosti in pomembnosti področja predstavlja zelo zahtevno in dolgotrajno nalogo tudi za najbolj razvite zdravstvene sisteme na svetu.

Celovita digitalizacija tako kompleksnih sistemov, kot je zdravstveni, zahteva uskladitev različnih dejavnikov in interesov (pogosto celo nasprotujočih) znotraj zdravstvenega sistema ter mobilizacijo ustreznih materialnih in nematerialnih virov za izvedbo potrebnih aktivnosti, kar je v trenutnih razmerah v slovenskem zdravstvu izredno težavna naloga.

Izkušnje  v  preteklem obdobju (spodbudni rezultati na eni strani ter različne težave in ovire na drugi strani)  so  pokazale,  da  je  za  uspešno  uvedbo  tako  kompleksnih  in  obsežnih  projektov,  ki  posegajo v številne družbene  podsisteme,  nujno  zagotoviti politično podporo z najvišje ravni ter konstruktivno medresorsko  sodelovanje  in  povezovanje  vseh  deležnikov.  Le  na  ta  način  je  namreč mogoče  preseči  delitve  med  vpletenimi  akterji  in  se  osredotočiti  na  primarne  cilje, ki  jih naslavlja projekt eZdravje.

Aktivnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) oziroma Centra za informatiko v zdravstvu (CIZ) v letu 2018 in v naslednjem srednjeročnem obdobju so in bodo v največji meri usmerjene na dvigovanje ravni uporabe rešitev eZdravja s strani končnih uporabnikov, izboljšanje kakovosti delovanja rešitev ter njihovo celovito vzdrževanje in nadgrajevanje v skladu s potrebami in zakonskimi zahtevami. Hkrati si bo NIJZ v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje prizadeval za promocijo eZdravja in priložnosti, ki jih ponujajo rešitve eZdravja. Učinkovito upravljanje na področju rešitev eZdravja in povečanje njihove uporabe s strani končnih uporabnikov bo v naslednjem obdobju zahtevalo usklajeno delovanje ključnih deležnikov, sistemsko podporo in ustrezne vire za uspešno izvedbo načrtovanih aktivnosti. 

eRecept – velika večina receptov je v elektronski obliki

Storitev eRecept se v slovenskem zdravstvenem sistemu uporablja od 1. februarja 2016. Tehnično gledano lahko danes govorimo o utečenem informacijskem sistemu, ki je v uporabi že približno dve leti in pol. Zastavljeni cilji so bili z uveljavitvijo informacijske rešitve eRecept v veliki meri doseženi. Splošni in operativni cilji informacijske rešitve eRecept so boljši pregled nad bolnikovimi zdravili, varen in zanesljiv prenos informacij med zdravnikom in lekarno ter pomoč zdravniku in farmacevtu pri odločanju.

Kljub določenim težavam v fazi razvoja in implementacije je eRecept ena izmed najbolj uspešnih in učinkovitih rešitev, ki je bila razvita v sklopu projekta eZdravje. Glede na raven njene uporabe pa jo lahko postavimo ob bok tudi najboljšim primerljivim informacijskim rešitvam v svetu.

Cilj, ki je bil na področju uporabe eRecepta zastavljen ob koncu leta 2016 – tj. doseči čim višji delež predpisanih eReceptov in se čim bolj približati deležu 90 % vseh predpisanih receptov – je bil dosežen in celo presežen. Podatki namreč kažejo, da je od januarja do avgusta 2018 delež eReceptov presegel 90 % in v povprečju na mesečni ravni znaša prek 92 % (kar pomeni v povprečju več kot 1,1 milijona eReceptov na mesec).

Graf: Dinamika predpisovanja eReceptov v Sloveniji za obdobje januar–avgust 2018

Potencialno bi bil delež eReceptov lahko še večji, če predpis določenih kategorij receptov ne bi bil predviden samo v papirni obliki (sem spadajo predpisi za lastno uporabo, predpisi na domu).

eNaročanje – delež elektronskih napotnic se postopno povečuje

Storitev eNaročanje nudi pacientom hitro, varno in učinkovito naročanje na zdravstvene storitve. Poenostavlja izbiro izvajalca zdravstvene storitve glede na čakalno dobo in kraj izvedbe ter omogoča učinkovito obveščanje naročenega pacienta o morebitnih spremembah terminov in potrebnih predpripravah na izvedbo zdravstvene storitve. Vključitev izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo storitve na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega sistema, v nacionalno rešitev eNaročanje je potekala postopno z daljšim prehodnim obdobjem. V teku tega obdobja so izvajalci zdravstvene dejavnosti v večini izvedli vse sistemske ukrepe in zagotovili potrebne pogoje za delovanje eNaročanja in njegovo uporabo s strani zdravstvenih delavcev.

Čeprav je bila rešitev razvita na način, da čim manj posega v informacijske sisteme izvajalcev zdravstvene dejavnosti, se je v obdobju od postopne uvedbe v začetku leta 2016 pa vse do danes rešitev eNaročanje soočala z različnimi ovirami. Zaradi tega je uvajanje rešitve eNaročanje potekalo počasneje kot je bilo predvideno. Glavne težave so v tem, da vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti tako tehnično kot organizacijsko še niso povsem pripravljeni na uporabo eNaročanja. V skladu s tem se intenzivno izvaja preverjanje podatkov o storitvah, ki jih opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, hkrati pa se rešujejo tudi vse ugotovljene tehnične težave in pomanjkljivosti. Pogoste ovire predstavljajo tudi dolgotrajna in težavna usklajevanja med izvajalci zdravstvene dejavnosti.

Stanje na področju eNaročanja se je v zadnjem letu bistveno izboljšalo – tako v smislu vse večjega števila izdanih eNapotnic, objavljenih storitev s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti in točnosti podatkov o čakalnih dobah. Delež izdanih eNapotnic je od januarja do avgusta 2018 v povprečju na mesečni ravni presegal 95 % (v maju in juniju 2018 celo skoraj 97 %). V absolutnih številkah to pomeni, da je bilo v tem obdobju v povprečju izdanih prek 287.000 eNapotnic na mesečni ravni.

Graf: Dinamika predpisovanja eReceptov v Sloveniji za obdobje januar–avgust 2018

ePosvet

Ob tem je treba omeniti, da je bila 10. septembra 2018 v sklopu eNaročanja vzpostavljena tudi možnost izvedbe ePosveta, ki prebivalcem omogoča posvetovanje med osebnim zdravnikom in specialistom. ePosvet naj bi pripomogel tudi k skrajševanju čakalnih dob, saj v posameznih primerih ne bo potreben obisk pri specialistu.

NIJZ bo v naslednjem obdobju skupaj z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije nadaljeval z aktivnostmi in ukrepi za povečanje uporabe eNaročanja in izboljšanje kakovosti podatkov o čakalnih dobah. Vsesplošna vzpostavitev in uporaba informacijske rešitve eNaročanje je trenutno ena izmed prioritet na področju eZdravja, saj ima uporaba te informacijske rešitve pomembne implikacije na spremljanje čakalnih dob in število čakajočih, zato je zelo pomembna tako za državljane kot tudi za celoten zdravstveni sistem.

Razveseljivo pa je dejstvo, da je Slovenija dosegla velik razvojni preboj in napredek na področju eZdravja, kar potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave Evropske komisije Digital Economy and Society Index Report 2018 (DESI), ki Slovenijo uvršča na 6. mesto na področju eZdravja v Evropski uniji.    

Več o raziskavi The Digital Economy and Society Index (DESI) je na voljo na naslednji povezavi.

Celotno poročilo Digital Public Services (PDF) je dostopno na naslednji povezavi.