Z znanjem do boljšega zdravja

Usmeritev bolnikom po prebolelem covidu-19

01. 02. 2022
Večina ljudi, ki zboli za boleznijo covid-19 popolnoma okreva, približno 10-20 % ljudi pa občuti srednje do dolgoročne učinke po preboleli bolezni, kar je poznano kot post covid-19 ali dolgotrajni covid (»long covid«).

Post covid-19 je stanje, ki se nanaša na skupek dolgotrajnih simptomov po prebolelem covidu-19.

Najpogostejši simptomi post covida so:

  • Utrujenost
  • Težko dihanje
  • Težave s spominom, koncentracijo in spanjem
  • Vztrajen kašelj
  • Bolečina v prsih
  • Težave pri govoru
  • Bolečine v mišicah
  • Izguba vonja in/ali okusa
  • Depresija ali anksioznost

Simptomi lahko vztrajajo že od začetka bolezni ali pa se razvijejo po okrevanju. Sčasoma lahko izzvenijo, lahko pa se tudi ponovijo.

Stanje post covid-19 lahko vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti posameznikov, kot so delo ali gospodinjska opravila in lahko vpliva na vračanje na delo ali socialno življenje. Prizadene lahko tudi njihovo duševno zdravje in ima lahko ekonomske posledice za njih same, njihove družine in družbo.

 

Post Covid stanje

Intervencije za rehabilitacijo post covid stanja

Utrujenost

Higiena spanja, postopno stopnjevanje telesne aktivnosti, tehnike dihanja in sproščanja, kognitivna vedenjska terapija, zdrav način življenja, prilagoditev tempa, načrtovanje, dodeljevanje prioritet …

Dispneja pri naporu

Izboljšanje dihanja: dihalne tehnike; aerobna vadba; krepitev mišic …

Kašelj

Suh kašelj: hidracija, grgranje, pastile …

Anksioznost

Kognitivno-vedenjska terapija, higiena spanja, tehnike sproščanja in dihanja, psihoterapija …

Možganska megla

Higiena spanja, tehnike sproščanja in dihanja, kognitivna preusmeritev, vadba za možgane (uganke, igre besed), aerobna vadba, mediteranska prehrana …

Težave s koncentracijo

Zmanjšanje motečih dejavnikov, čas za opravljanje zahtevnejših nalog, miren prostor, poslušanje mirne glasbe za fokus, redni odmori …

Težave s spominom

Uporaba koledarja z opomnikom in beleženjem opravkov, fotografiranje vizualnih informacij, ki si jih je potrebno zapomniti in njihovo zapisovanje v beležko …

Kronična bolečina

Fizične metode, kognitivno-vedenjska terapija, tehnike sproščanja in dihanja, osebno prilagojen program vadbe …

 

Kaj lahko naredim?

Ključna usmeritev bolnikom po prebolelem covidu-19 je krepitev imunskega sistema z zdravo prehrano, redno telesno dejavnostjo in ohranjanjem zdrave telesne mase, omejevanjem vnosa alkohola in preprečevanjem kajenja.

Za vse odrasle osebe, ki se soočajo s post covidnim stanjem, je priporočljiva udeležba delavnic (vsebine telesne dejavnosti, prehrane, duševnega zdravja) v Zdravstvenovzgojnih centrih/Centrih za krepitev zdravja (ZVC/CKZ), kamor ga lahko napoti strokovnjak iz tima družinske medicine (zdravnik ali dipl. med. sestra).

 

Post covid in telesna dejavnost

Pomembna je povrnitev gibalnih sposobnosti in telesne pripravljenosti s pomočjo načrtovane in prilagojene telesne vadbe. Osebam, ki so imele težji potek bolezni, se priporočajo aerobna vadba, vadba za krepitev mišic, vadba za izboljšanje ravnotežja ter izvajanje dihalnih vaj. Ob zaključku delavnic vas usmerijo v ustrezne ustanove v lokalnem okolju, kjer lahko nadaljujete z varno in vam prilagojeno telesno dejavnostjo. Med delavnico vam posredujejo tudi informacije in praktična orodja za samostojno nadaljevanje aktivnega življenjskega sloga in vzdrževanje telesne dejavnosti.

Priporoča se nizko do zmerno intenzivna aerobna vadba, ki ne povzroča izčrpanosti, 2-3x na teden po 20-60 minut. Če se po vadbi ne počutite utrujeni, lahko vadbo izvajate tudi večkrat na teden. Priporočila za vadbo za krepitev mišic, ki jo vključimo 2x na teden, priporočajo vključevanje velikih mišičnih skupin zgornjih in spodnjih udov (skleca z oporo na dvignjeni podlagi, vstajanje s stola/počepi, dvig boka leže na hrbtu, dvigi na prste itd.) ter vključevanje lahkih do zmerno težkih bremen.

Aerobna vadba, ki ne povzroča izčrpanosti, prispeva k dvigu imunske funkcije, dvig aerobne zmogljivosti pa zmanjšuje resnost poteka bolezni. Pri starejših osebah, kjer je imunski sistem oslabljen, dolgotrajna aerobna vadba zmanjšuje tveganja za virusna obolenja dihal in izboljšuje imunski odgovor.

Več o priporočilih telesne vadbe pri osebah z dolgotrajnim covidom-19 si lahko preberete v priročniku.

 

Post covid in prehrana

Prehrana naj bo energijsko in hranilno uravnotežena s presnovnimi potrebami posameznika, velik poudarek pa naj bo na vnosu beljakovin. Priporočljivo je, da oseba uživa hrano na 2-3 ure, kjer naj vsak obrok vključuje tudi kakovostne beljakovine (meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca, stročnice itd.), sadje ali zelenjavo (oskrba z vitamini in minerali) ter prehranske vlaknine. Prehranska dopolnila niso nadomestek za običajno prehrano, zato naj se po preboleli okužbi ne posega po nepotrebnih prehranskih dopolnilih, če ta niso priporočena na osnovi strokovnega prehranskega pregleda.

Izvajalci v ZVC/CKZ opozarjajo na različne prehranske tematike, pri osebah po prebolelem covidu-19 pa se nekatere tematike še dodatno poudari.

Več o prehranski obravnavi oseb po prebolelem covidu-19 v ZVC/CKZ si lahko preberete v priročniku.

 

Post covid in duševno zdravje

Delavnice, ki se že izvajajo so primerne tudi za prebolevnike covida-19, vendar pa je potrebno izvajanje v določeni meri prilagoditi njihovim potrebam in zmožnostim sodelovanja, dati poudarke določenim temam in/ali vključiti dodatne teme, ki so vezane na soočanje s posledicami prebolelega covida-19 oz. posledicami epidemije in njenih ukrepov.

Več usmeritev o obvladovanju utrujenosti, tesnobe in anksioznosti ter spopadanju s stresnimi situacijami si lahko preberete v Priročniku.

 

 

 

Viri: