Z znanjem do boljšega zdravja

Toksokaroza

05. 02. 2015
Toksokaroza je pogosta zajedavska bolezen, obolevajo predvsem predšolski otroci. Okužba poteka večinoma brez simptomov ali pa z nastankom granulomatoznih vozličev v pljučih, jetrih, očeh in zelo redko v osrednjem živčevju. Bolezen je razširjena po vsem svetu, kjer živijo skupaj ljudje in psi.

Povzročitelj
Povzročitelj je Toxocara canis, najpogostejša glista psa. Odrasla glista je dolga 3-5 cm in živi v tankem črevesju psa. Razvojni krog parazita od jajčeca do odraslega zajedavca se odvija le pri mladih živalih. 

Način prenosa
Glavni vir okužbe so psi in psice z mladiči. Glavni način okužbe pa je stik z zemljo, ki vsebuje jajčeca parazita. 

Inkubacija in potek bolezni 
Okužba je najpogosteje brez simptomov.  Klinični znaki okužbe pa se kažejo v dveh pojavnih oblikah: kot sindrom visceralne larve migrans (VLM) in  očesna toksokaroza. 
VLM se pojavlja predvsem pri otrocih do 6 leta starosti. Znaki bolezni so: vročina, kašelj, piski med dihanjem, povečana jetra, redkeje slabost bruhanje bolečine v trebuhu, izpuščaji, povečana vranica ter prizadetost bezgavk. Lahko se pojavijo znaki prizadetosti osrednjega živčevja. 
Očesna toksokaroza nastane zaradi naselitve potujočih ličink v očeh. Bolniki večinoma drugih organskih znakov okužbe nimajo. Povprečna starost bolnikov je 2-31 let.  

Dovzetnost 
Ocene o okuženem deležu psov se gibljejo od 20 do 100%. Obolevajo predvsem otroci med 1. in 4. letom starosti, dečki so okuženi 2-krat pogosteje kot deklice.

Zdravljenje
Zdravljenje bolezni ni niti enostavno niti učinkovito. Večina bolnikov ozdravi brez zdravljenja. Zdravljenje s protivnetnimi in protizajedavskimi zdravili je potrebno, kadar je vnetni proces tako močan, da ogroža delovanje posameznih organov in kadar ličinke vstopajo na kritična mesta, npr. v možgane, pljuča ali srce.

Preprečevanje
Preprečevanje je težavno. Potrebno bi bilo zavarovati peskovnike in površine okrog otroških igrišč ter tako preprečiti onesnaženje. Najučinkovitejša zaščita je redno zdravljenje psov z zdravili proti zajedavcem.
Pomembna je natančna osebna higiena, predvsem temeljito  umivanje rok pred jedjo.