Z znanjem do boljšega zdravja

Tetanus

05. 02. 2015
Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin bakterije Clostridium tetani, čigar spore so lahko zaradi živalskih iztrebkov prisotne tudi v zemlji. Za tetanusom lahko zboli vsakdo, četudi je bolezen že prebolel. V Sloveniji smo pričeli s cepljenjem proti tetanusu leta 1951. Pojavnost bolezni se je posledično močno znižala. Pri nas zbolevajo predvsem starejše necepljene osebe.

Način prenosa 
Do okužbe lahko pride prek rane, ki je onesnažena z zemljo, v kateri so spore bacila tetanusa. Posebej nevarne so z zemljo onesnažene vbodne rane, pa tudi žulji, opekline in druge, morda celo neopažene rane. Lahko se okužimo z uporabo nesterilnih materialov (»piercing«, intravensko uživanje drog …). 

Simptomi in znaki bolezni 
Kot prvi znak se najpogosteje (v 50 %) pojavijo otrdelost in krči v žvekalnih mišicah, nato sledijo otrdelost vratu, težave pri požiranju, krč glasilk in mišic sapnika, generalizirani krči po celem telesu, močno okrepljeni refleksi, potenje in povišana telesna temperatura. Zaznavni del živčevja ni prizadet, zato je bolnik pri polni zavesti. 
Pri novorojenčkih (ob rojstvu so še brez težav) se kot prvi znak pojavi odsotnost sesanja 3–28 dni po rojstvu. Prenehajo pridobivati težo in njihova telesa postanejo otrdela, pojavijo se krči. 
Zaradi krčev lahko pride do zlomov hrbtenice in drugih kosti. Lahko se pojavijo motnje srčnega ritma in koma. Med sekundarnimi okužbami je pogosta pljučnica. V primeru neonatalnega tetanusa je izid največkrat smrtni. 

Zdravljenje 
Tetanus je v katerikoli stopnji bolezni nujno stanje in zahteva bolnišnično obravnavo, kjer lahko izvajajo stalen nadzor nad bolnikom.
 
Preprečevanje 
Cepljenje otrok in odraslih nudi dobro zaščito. Za zaščito je potrebno cepljenje ponavljati. Cepljenje proti tetanusu je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b in otroški paralizi. Ostale tri odmerke dobijo v starosti 12–24 mesecev, 8 let (3. razred osnovne šole) in 16–18 let (ob sistematskem pregledu v srednji šoli). Nadalje se priporoča en poživitveni odmerek na vsakih 10 let oziroma ob poškodbi.