Z znanjem do boljšega zdravja

Telesna dejavnost za zdravo in aktivno staranje

11. 05. 2016
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja, katerega namen je spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva. Pomembno je, da telesno aktivnost spodbujamo v vseh življenjskih obdobjih. Pogosto se namreč zgodi, da pozabimo na starejše.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje aktivno staranje kot proces, ki spodbuja in krepi možnosti za zdravje, vključenost v družbo in varnost s ciljem boljše kakovosti življenja v starosti. Posameznikom in ciljnim skupinam omogoča, da vse življenje uresničujejo svoje telesne, socialne in umske sposobnosti, da sodelujejo v družbi, ki jim kadar je potrebno, nudi ustrezno zaščito, varnost in oskrbo (SZO, 2002). Aktivno staranje je neprekinjeno udejstvovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem in civilnem področju, in sicer kot nadgradnjo že doseženega in ne le kot podaljšanje telesne dejavnosti starejših oz. podaljševanje zaposlenosti (SURS, 2010). Aktivno staranje pomeni, da ljudje ostajajo vključeni v formalna delovna razmerja ali druge neplačane produktivne aktivnosti, in da živijo na zdrav, neodvisen in varen način (Evropska komisija, 2013). Zdravo staranje krepi telesno, duševno in „socialno“ zdravje starejših, jim omogoča, da živijo neodvisno in kakovostno življenje, in da brez diskriminacije aktivno sodelujejo v družbi (Švedski nacionalni inštitut za javno zdravje, 2006).

Kakovost življenja je v starejšem življenjskem obdobju mogoče izboljšati z opolnomočenjem starostnikov, s krepitvijo redne telesne dejavnosti in duševnega zdravja ob podpori politike na vseh ravneh; s programi krepitve zdravja in preventivnimi programi, ki morajo temeljiti na znanstvenih dognanjih, upoštevati etične principe in posebnosti različnih okolij (kultura, način življenja) ter heterogenost populacije starostnikov (kronološka starost, družbeni status, izobrazba, miselnost, …). Vse to bo skušala upoštevati nova Strategija za aktivno in zdravo staranje. Podlage za le-to so že pripravljene v okviru projekta Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA-SI).

POMEN TELESNE DEJAVNOSTI ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE

Redna telesna aktivnost ima velik pomen za upočasnitev procesa staranja, ohranjanje zdravja in samostojnosti. Ohranja moč, vzdržljivost, prožnost in tudi dobro ravnotežje. Je pomemben varovalni dejavnik duševnega zdravja, zmanjšuje občutke tesnobe, hkrati poveča sposobnost za bolj učinkovito spoprijemanje z vzroki za nastanek tesnobe. Pozitivni učinki so tudi na posameznikovo samospoštovanje, samopodobo in doživljanje samega sebe. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in srčnega infarkta, izboljšuje metabolizem maščob (povečuje raven »dobrega« HDL holesterola ter znižuje raven »slabega« LDL holesterola), izboljšuje metabolizem ogljikovih hidratov (znižanje krvnega sladkorja in povečanje glukozne tolerance), izboljšuje potek sladkorne bolezni tipa 2, ugodno vpliva na strjevanje krvi, nadzoruje zvišan krvni tlak in telesno maso ter preprečuje zmanjševanje kostne mase in posledično zlome kosti v kasnejšem življenjskem obdobju (Cvahtetovi dnevi javnega zdravja, 2008).

STANJE NA PODROČJU TELESNE DEJAVNOSTI PRI STAREJŠIH V PODRAVJU

Smernicam ustrezne telesne dejavnosti v Podravju ne zadošča 47% odraslih v starosti 25 do 74 let. Več telesno nedejavnih je tudi med brezposelnimi (55%), medtem ko je med delovno aktivnimi največ telesno neaktivnih pri tistih, ki opravljajo pisarniško delo. (57%). Najmanj se gibljejo v najstarejši starostni skupini (65-74 let), kjer jih 55% ne zadošča smernicam (59% starostnic in 52% starostnikov). Največ nedejavnih je med tistimi z osnovnošolsko izobrazbo, ki se opredeljujejo kot spodnji/delavski razred (50%). Smernicam ustrezne telesne dejavnosti torej zadošča le 41% starostnic in slaba polovica (48%) starostnikov (Raziskava vedenjskega sloga odraslih, 2012).

OVIRE IN SPODBUDE ZA REDNO GIBANJE PRI STAREJŠIH

Vodilni razlogi zaradi katerih se ljudje odločajo za telesno dejavnost so: vzdrževanje ali izboljšanje zdravja, ohranjanje lepe postave, doživetje občutka uspeha ter preživljanje prostega časa zunaj doma. Največja ovira pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo je pomanjkanje motivacije predvsem zaradi nezavedanja o pomenu telesne dejavnosti za zdravje ter dejstva, da se aktivnosti ne lotijo pod nadzorom in sistematično, kar povzroči odsotnost užitka pri vadbi in posledično prenehanje ukvarjanja z le-to. Pomembna ovira za gibanje je, zlasti v ruralnem okolju, miselnost okolja (Prehrana in telesna dejavnost pri starostnikih, 2010).

PRIPOROČILA ZA GIBANJE V STAREJŠEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU

Preden se posameznik vključi v želeno obliko telesne dejavnosti je potrebno ugotoviti zdravstveno stanje, vadbo prilagoditi starosti in spolu ter upoštevati želje, motive in interese. Upošteva se načelo predpisovanja uravnotežene vadbe, ki naj vsebuje 50% aerobnih dejavnosti (vaje za pridobivanje in vzdrževanje telesne zmogljivosti) ter po 25% vaj za moč (rezistenčna telesna vadba-krožna vadba z utežmi oz. orodji s ponavljanji) oz. vaj za gibljivost, elastičnost in fleksibilnost (streching). Povprečni priporočljivi energetski (kalorični) cilji se najbolje dosežejo v epizodah, ki trajajo 20-30 minut. Dnevno bi se naj izvajalo 20-60 minut kontinuirane aerobne dejavnosti (v začetku 20-30 min). Za zelo slabo zmogljive starostnike pa več kratkih epizod po 10 minut. Priporočilo za zdravo populacijo je 3 do 4 dni v tednu intenzivne dejavnosti, ki traja 30 min, ali vsaj 30 min zmerne intenzivnosti – večino ali vse dni v tednu, torej vsaj 6-krat (Cvahtetovi dnevi javnega zdravja, 2008).

PREDLOG UKREPOV: V Podravju je potrebno spodbujati telesno dejavnost pri obeh spolih, še zlasti pri odraslih ženskah. Zvišan delež telesno aktivnih bi lahko prispeval k zmanjševanju povprečnih vrednosti indeksa telesne mase (ITM) in zajezitvi naraščanja debelosti (še posebej pri moških). To pomeni:

  • izboljšati infrastrukturo, ki bo omogočala dostopnost zelenih površin in ostalih kapacitet ter zagotovila varnost starostnikom;
  • zagotoviti dostopnost (lokacijsko in cenovno) do ustrezne vadbe, ponuditi različne oblike le-te ter redno vadbo (z različnimi tudi inovativnimi pristopi) priljubiti starejšim. Pri tem je potrebno upoštevati razlike med spoloma (individualna vadba je bolj priljubljena pri moških, organizirana vadba pa pri ženskah), različen socialno-ekonomski status ter bivalno okolje;
  • krepiti zavest o pomenu telesne dejavnosti za telesno in duševno zdravje/dobro počutje v tretjem življenjskem obdobju;
  • ustanovitev in vzdrževanje »Info točke«, kjer bi lahko vsak starostnik dobil informacije o priložnosti za telesno dejavnost v svojem okolju ter oblikovanje informativnih biltenov o pomenu zdravega/aktivnega staranja vključno s koristmi telesne dejavnosti;
  • izobraževalne/pogovorne oddaje o pomenu telesne dejavnosti v lokalnih medijih (občinska glasila, KATV);
  • spodbujanje delodajalcev za izvajanje predupokojitvenih aktivnosti, ki bi vključevale tudi vsebine telesne dejavnosti in pomen le-te v tretjem življenjskem obdobju;
  • zagotovitev delovanja Rekreacijskega parka za starejše, središča Prizma 50+ in podobnih iniciativ v Podravju.