Moj življenjski slog

Svetovni teden dojenja 2021: Zaščita dojenja – skupna odgovornost

28. 07. 2021
Obeleževanja Svetovnega tedna dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Svetovni teden dojenja obeležujejo v več kot sto petdesetih državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni.

Slogan letošnjega svetovnega tedna dojenja je »Zaščita dojenja – skupna odgovornost«, z njim osvetljujemo pomen dojenja ter njegov prispevek k preživetju, zdravju in dobremu počutju vseh ter nujnosti zaščite dojenja po vsem svetu. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi naše spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju.

Zdrava prehrana vpliva na naše zdravje in dobro počutje v vseh starostnih obdobjih. Vemo, da imajo mlade ženske, ki so optimalno hranjene in so dobrega zdravja, več možnosti, da bodo imele zdrave otroke in jih bodo tudi uspešno dojile.

V nadaljevanju bomo podrobneje spregovorili o pomenu zdravega prehranjevanja mlade ženske, nosečnice in doječe matere.

1. Prehrana mlade ženske, nosečnice in doječe matere

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenja izpostavljamo nekaj tematik, povezanih s prehrano.

Pri nosečnicah je neustrezna prehrana v kombinaciji s kajenjem lahko vzrok za nižjo porodno težo novorojenčka; prehrana z nizkimi vnosi folata je dejavnik tveganja za motnje v razvoju plodovega hrbteničnega kanala, nizke porodne teže dojenčka in tudi predčasnega poroda; železo ima izredno pomembo vlogo v nosečnosti in po porodu, potrebe so povečane zaradi preskrbe ploda in posteljice ter povečane tvorbe rdečih krvničk matere, in še bi lahko naštevali.

Dojenje je idealen način hranjenja dojenčka, saj koristi dojenčku in materi. Mati naj pri tem uživa dovolj tekočine in se zdravo prehranjuje. Uporablja lahko različne začimbe. Vonj in okus mleka se spreminja, odvisno od vrste hrane in začimb, ki jih zaužije mati. Če matere uživajo hrano različnih vonjav in okusov, so njihovi dojenčki pri uvajanju mešane prehrane bolj dovzetni za različne okuse.

 

Na kratko lahko prehranske nasvete strnemo v »12 korakov do zdravega prehranjevanja«

1. V jedi uživajte. Jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora.

2. Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.

3. Večkrat dnevno jejte raznovrstno zelenjavo in sadje. Prednost dajte sezonski zelenjavi in sadju, ki sta pridelana lokalno ter prijazno naravi in človeku.

4. Izogibajte se pretiranemu uživanju maščob in mastnih živil. Pri pripravi hrane izmenično uporabljajte kakovostna olja (npr. oljčno, ogrščično, sončnično, orehovo, sezamovo) in oreščke.

5. Mastno meso ter slane in mastne mesne izdelke nadomestite s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Vsaj dvakrat na teden uživajte ribe. Brezmesni dan priporočamo enkrat do dvakrat na teden.

6. Dnevno uživajte manj mastno mleko in manj mastne mlečne izdelke.

7. Jejte manj slano hrano. Pri mizi jedi ne dodajajte soli.

8. Omejite uživanje sladkorja in živil z dodanim sladkorjem (npr. sladki prigrizki, slaščice, sladki pekovski izdelki, sladke pijače).

9. Ne pozabite na vnos tekočine. Za žejo uživajte navadno ali mineralno vodo ter nesladkan čaj.

10. Če ste noseči ali dojite ne uživajte alkoholnih pijač.

11. Hrano pripravljajte higiensko. Jedi pripravljajte tako, da v živilih ohranite čim več pomembnih hranilnih snovi. Priporočljivi postopki toplotne obdelave hrane so kuhanje v sopari, dušenje z manjšo količino olja in dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode.

12. Bodite telesno dejavni, in sicer toliko, da ohranjate primerno telesno maso.

2. Kje najti sodobne in preverjene informacije o prehrani nosečnice in doječe matere?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo pripravili gradivo, namenjeno bodočim staršem oziroma staršem novorojenčkov in dojenčkov, še posebej pa doječim materam. Če pričakujete dojenčka ali če se vam je pravkar pridružil, vas vabimo, da si preberete  gradiva o nosečnosti, porodu in dojenčku, med njimi tudi o laktaciji in dojenju, o prehrani doječe matere in prehodu na mešano hrano, ki so objavljena na spletni strani www.zdaj.net ali na portalu Prehrana.si.

Izbor kratkih besedil za čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva smo oblikovali v vodnik Pričakujemo dojenčka. Njegova elektronska različica je prosto dostopna na naslednji povezavi.

3. Pomembno je uživanje pestre in mešane prehrane

Pred načrtovanjem nosečnosti, med nosečnostjo, po porodu oziroma v času dojenja je potrebno nameniti več pozornosti uravnoteženi prehrani ter s tem optimalnemu vnosu vitaminov in mineralov.

Večina potreb po hranilih si zagotavljamo z uravnoteženo prehrano. Šele takrat, ko z uravnoteženo prehrano ne moremo doseči ustreznega prehranskega statusa, posežemo po prehranskih dopolnilih. Pomembno je, da se ženske v času načrtovanja nosečnosti, v nosečnosti, po porodu oziroma v času dojenja glede uživanja prehranskih dopolnil predhodno posvetujejo s svojim zdravnikom ali ginekologom.

Folna kislina – vitamin B9

Kje najdemo folno kislino v prehrani?

Nahaja se v zeleni zelenjavi (npr. v brokoliju, špinači, zeleni solati, zelju, kumarah, brstičnem ohrovtu), rdeči pesi, paradižniku, pomarančah, stročnicah, pšeničnih kalčkih, v polnovrednih žitih in izdelkih iz njih (kruh), krompirju, mesu, jetrih, mleku in mlečnih izdelkih, nekaterih vrstah sira, v jajcih, s folno kislino obogatenih živilih (kot so žita za zajtrk).

Dodatno uživanje folne kisline (v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil) se priporoča vsem ženskam, ki želijo zanositi ali bi lahko zanosile, vsaj en do tri mesece pred začetkom nosečnosti in do konca tretjega meseca nosečnosti. Priporoča se dopolnjevanje s 400 µg folne kisline dnevno.

Vitamin D

Kje najdemo vitamin D v prehrani?

V ribjem olju, jajčnem rumenjaku, mlečnih izdelkih, jetrih, z D vitaminom obogatenih živilih (margarina, žita za zajtrk, mleko, napitki).

Poleg uživanja uravnotežene prehrane naj se nosečnice in doječe matere v času od oktobra do aprila posvetujejo z izbranim ginekologom ali zdravnikom glede spremljanja serumskih vrednosti vitamina D (v obliki 25(OH) vitamin D) ter najbolj primernega nadomeščanja v primeru ugotovljenega pomanjkanja vitamina D.

Pri prepoznanem pomanjkanju za uravnavanje normalnih vrednosti preskrbljenosti nosečnice in doječe matere priporočamo dopolnjevanje z 20 µg (800 IE) vitamina D (D3 ali D2) dnevno.

Železo

Kje najdemo železo v prehrani?

V nekateri zelenjavi (rdeča pesa, špinača, brokoli, ohrovt, itd.) in sadju (borovnice, slive, robide, suho sadje), v orehih, lešnikih, v žitih in izdelkih iz njih, v mesu in mesnih izdelkih, jajčnem rumenjaku in stročnicah.

Nosečnice in matere novorojenčkov naj se glede preskrbe z železom posvetujejo z izbranim ginekologom ali svojim zdravnikom. Pri prepoznanem pomanjkanju bosta poleg bolj usmerjene prehrane (vključevanje živil bogatih z železom), skupaj določila primerne ukrepe za dopolnjevanje prehrane. 

Esencialne maščobne kisline

Kje najdemo esencialne maščobne kisline v prehrani?

V rastlinskih oljih in oreščkih.

Poleg zdrave prehrane s kakovostnimi rastlinskimi maščobami (rastlinska olja, oreščki) naj  nosečnice in doječe matere vsaj dvakrat na teden uživajo ribe, od tega vsaj enkrat tedensko mastne morske ribe (sardine, slanik, skuša, losos, tuna v konzervi). Večjih rib roparic (morski pes, mečarica, tudi fileji večjih tun) naj ne uživajo.

Nosečnice in doječe matere, ki ne dosegajo teh priporočil ali rib ne uživajo, lahko dopolnjujejo prehranski vnos ω-3 maščobnih kislin (DHK, EPA) s prehranskimi dopolnili z dnevnim odmerkom do največ 300 mg DHK/EPA.

B12

Kje najdemo vitamin B12 v prehrani?

Ne najdemo ga v živilih rastlinskega izvora, razen, če vsebujejo kvasovke ali mikroorganizme. Nahaja se v živilih živalskega izvora, kot so jetra, rdeče meso, drobovina, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca. Z vitaminom B12 so obogatena živila s sojo in drugi rastlinski napitki ter žita za zajtrk.

Nosečnice in doječe matere, ki zaradi načina prehranjevanja ali drugih vzrokov ne dosegajo priporočil glede prehranskega vnosa vitamina B12,  ga lahko dopolnjujejo z obogatenimi živili in/ali prehranskimi dopolnili. S prehranskimi dopolnili naj prilagojeno svojemu načinu prehranjevanja zaužijejo dnevno med 4 in 5 µg vitamina B12.

4. Dojenje in pandemija COVID-19

Na spletni strani ZDAJ objavljamo aktualne informacije in priporočila v zvezi z dojenjem in epidemijo COVID-19.

V izrednih razmerah, kot je na primer pandemija COVID-19, je še posebej pomembno, da smo pozorni na ranljive družine z dojenčki. Ne glede na to, ali so ti otroci dojeni ali hranjeni z mlečnimi nadomestki, mora njihova prehrana ustrezati razvojnim potrebam. Matere oziroma starši v takih okoliščinah navadno potrebujejo več podpore in pomoči, da bi zmogli dobro poskrbeti za kakovostno prehrano svojih otrok.