Bivalno okolje

Svetovni dan umivanja rok "Čiste roke za vse"

14. 10. 2019
Svetovni dan umivanja rok obeležujemo 15. oktobra, katerega namen je širjenje ozaveščenosti in razumevanju o pomembnosti umivanja rok. Letošnja obeležitev poteka pod geslom »Čiste roke za vse«. Pomembno je zavedanje, da sami poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas, tudi s čistočo svojih rok. Čiste roke so zelo pomemben dejavnik pri ohranjanju našega zdravja, umivanje rok pa učinkovit in cenovno dostopen način za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni med ljudmi. Številne bolezni se širijo prav preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikroorganizmov na različne površine in ljudi.

Jesen je tudi čas, ko se nam približuje obdobje gripe in drugih respiratornih okužb. Prav ob pojavu različnih obolenj pa je dosledno in vestno umivanje rok posebno pomembno. Odrasli pri umivanju rok nismo vedno dovolj natančni, predvsem pa si rok ne umijemo vedno, kadar je to potrebno. Otroci se s posnemanjem vzorcev odraslih veliko naučijo, zato je zelo pomembno, da svoje otroke postopoma navajamo doslednega in vestnega umivanje rok v času, ko so za vse novosti še zelo motivirani in učljivi, s svojimi ravnanji pa predstavljamo vzor, jim pomagamo in jih usmerjamo.

Zakaj umivanje rok?

Namen umivanja rok je, da z rok odstranimo umazanijo in prehodne mikroorganizme, ki so se prilepili na kožo rok ob stiku z drugimi deli telesa, drugimi osebami ali ob stiku z okoljem. Prav ti mikroorganizmi so največkrat vzrok za različna obolenja. S preprostim ukrepom, kot je temeljito umivanje rok, lahko te mikroorganizme z naših rok odstranimo in s tem preprečimo razvoj bolezni.

Kdaj si umivamo roke?

Roke si umijemo, kadar so vidno onesnažene ali mokre; med in po pripravi jedi; pred jedjo; vsakič preden koga hranimo; pred nego in po negi bolnika v domačem okolju; pred in po oskrbi rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana; po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča; po smrkanju, kihanju, kašljanju; po dotikanju živali ali živalskih odpadkov; po dotikanju odpadkov ter ob prihodu domov. Sicer pa naj bi to delali tako pogosto, kot je glede na naša opravila potrebno, predvsem ob pravem trenutku in seveda pravilno. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni in da z dotikanjem posameznih predelov telesa v naše telo ne zanesemo škodljivih mikroorganizmov.

Kako si umivamo roke?

Pomembno je, da se držimo pravilnega zaporedja postopka umivanja rok in da roke pod toplo tekočo vodo najprej omočimo. Veliko ljudi seže po milu s suhimi rokami. Če si pa roki najprej dobro omočimo, odplaknemo kar precejšne število mikroorganizmov s površine rok in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito in postopek umivanja rok v celoti odstrani več mikroorganizmov. Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit (prstane, ure, ipd.). Pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celotni površini dlani, hrbtišč, med prsti, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti ali zapestij. Roki milimo vsaj 20 sekund, tako da namilimo vse predele rok. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani, med prsti, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje. Bolj kot čas miljenja je pomembno, da namilimo vse predele rok in milo dobro speremo. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dobro osušimo. Najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo, ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, še posebej, če nismo doma.