Z znanjem do boljšega zdravja

Svetovni dan preprečevanja samomora 2016

08. 09. 2016
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut Andreja Marušiča Univerze na Primorskem, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija in Slovensko združenje za preprečevanje samomora so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora na skupni novinarski konferenci osvetlili problematiko samomorilnosti in podatke o samomoru.

V podravski regiji je v letu 2015 samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 26,29, kar je več od slovenskega povprečja. V absolutnih številkah to pomeni, da je v Podravju za posledicami samomora umrlo 85 oseb, in sicer 4-krat več moških kot žensk. Primerjava količnika za zadnjih deset let kaže nihanja v višini količnika, vendar pa je opazen trend upadanja števila samomorov v Podravju.

Vir: Baza umrlih, NIJZ

Tako kot v slovenskem povprečju je tudi v podravski regiji samomor še posebej velik problem med starejšimi, še posebej med moškimi. Zato ob letošnjem geslu Svetovnega dneva preprečevanja samomora Povezanost. Pogovor. Skrb. izpostavljamo dobrobiti iskrenega pogovora in pomoči za zmanjševanje občutkov osamljenosti zlasti pri starejših.

Občutek osamljenosti in pomanjkanje socialne opore je eden izmed dejavnikov tveganja za samomor. Osamljenost pomeni, da se oseba počuti ločena od svojega najbližjega socialnega kroga: partnerja, članov družine, vrstnikov, prijateljev in pomembnih drugih. Osamljenost je pogosto povezana z depresijo in občutki obupa. Zlasti pri starejših osebah lahko osamljenost ob hkratnem delovanju drugih dejavnikov tveganja pomeni povečano verjetnost za samomorilno vedenje.

O osamljenosti govorimo, kadar je posameznikovo omrežje socialnih odnosov manjše ali manj zadovoljujoče, kot si želi. Osamljenost ne pomeni, da so drugi ljudje fizično odsotni, ampak pomeni odsotnost globljih in trajnejših socialnih stikov z drugimi ljudmi. Posameznik občuti osamljenost kot odsotnost emocionalnih stikov, zato pogreša predvsem intenziven emocionalni odnos in intimnost. Oseba, ki ji primanjkuje intimnih stikov, doživlja osamljenost, ki lahko vodi v depresijo. Osamljeni ljudje se v sebi pogosto čutijo prazne. Z drugimi besedami, če človek nima zadovoljene potrebe po temeljnem ali osebnem medčloveškem odnosu z nekom, je osamljen, pa naj je okrog njega še toliko ljudi. Samota na drugi strani je lahko pozitivna, prijetna in čustveno bogata izkušnja, če se je zanjo posameznik sam odločil.