Duševno zdravje

Svetovni dan obeležitve dneva Alzheimerjeve bolezni - Spregovorimo o demenci

12. 09. 2019
Mesec september je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, medtem ko svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležujemo 21. septembra. Ta letos poteka pod sloganom »Spregovorimo o demenci«.

Z namenom, da bi pripomogli k večji destigmatizaciji demence, ozaveščanju javnosti, boljšem zgodnjem odkrivanju in zdravljenju demence ter s ciljem mreženja različnih resorjev, deležnikov, strokovnjakov in nevladnih organizacij v Sloveniji, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter Spominčico - Alzheimer Slovenija, organiziral strokovno srečanje z naslovom Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji. V okviru dogodka, ki je potekal 9. septembra 2019 v prostorih SAZU v Ljubljani, je bila tudi okrogla miza z novoizvoljenimi poslanci v Evropskega parlamenta. Evroposlanci mag. Romana Tomc, dr. Milan Brglez in dr. Klemen Grošelj so predstavili svoje videnje in izrazili naklonjenost prizadevanjem za aktivnosti, usmerjene v destigmatizacijo in skrb za obolele in njihove svojce.

Demenca postaja javnozdravstvena prioriteta. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se v svetu v povprečju na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. V letu 2018 v svetu živelo že 50 milijonov oseb z demenco, do leta 2050 pa se bo po ocenah to število več kot potrojilo na 152 milijonov oseb z demenco. V svetu je v letu 2018 ekonomsko breme demence znašalo tisoč milijard ameriških dolarjev, do leta 2030 se bodo stroški podvojili. Ekonomski stroški demence bodo skokovito naraščali tudi v Evropi, med letoma 2008 in 2030 bodo po ocenah narastli za več kot 40 odstotkov in bodo v letu 2030 znašali že več kot 250 milijard evrov. Demenca in kognitivni upad sta vodilna vzroka invalidnosti in odvisnosti od pomoči drugih širom po svetu, umrljivost zaradi demence pa je peti najpogostejši vzrok smrti v svetu.

Podaljševanje življenjske dobe, ki smo ji priča v zadnjih desetletjih, pomeni tudi večjo pojavnost Alzheimerjeve demence, ki je kronična napredujoča možganska bolezen. Ta bolezen je v svojem nastajanju zahrbtna, se razvija počasi, vendar enakomerno, več let, posledično pa okolica večinoma ne prepozna tega bolezenskega stanja dokler bolezen že močno ne napreduje. Alzheimerjeva demenca predstavlja dve tretjini vseh demenc in močno prizadene posameznika, njegove svojce in širšo družbo. Povezana je s slabšanjem zdravstvenega stanja, z upadom kvalitete življenja tako obolelega kot svojcev, s številnimi preprekami, socialno izključenostjo, prikrajšanostjo, nerazumevanjem, nepoznavanjem, strahom, s stigmo. Demenca predstavlja velik javnozdravstveni problem, bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme, ki bo naraščalo, saj zdravila ne poznamo. Kljub temu pa je zgodnje prepoznavanje pomembno, saj z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni.

Dodatna gradiva: