Sporočila za javnost

Svetovni dan hipertenzije 2014

14. 05. 2014
Vsako leto 17. maja obeležujemo svetovni dan hipertenzije, katerega namen je ozaveščanje ljudi o krvnem tlaku ter pomenu zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želimo ob letošnji obeležitvi poudariti pomen zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, s katerim lahko vplivamo na preprečevanje pojava zvišanega krvnega tlaka.

V sodelovanju s Pomurskim društvom za boj proti raku smo izdali zloženko z naslovom »Kako ravnati ob visokem krvnem tlaku«, ki vsebuje prijazne napotke za pravilno izbiro živil in pripravo zdravih obrokov. Na pobudo NIJZ in Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva bodo v organizaciji nekaterih zdravstvenih domov in območnih enot NIJZ po Sloveniji potekale meritve krvnega tlaka in ozaveščanje o preprečevanju in obvladovanju arterijske hipertenzije. Podatki kažejo, da ima povišan krvni tlak skoraj vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije.

Kronične nenalezljive bolezni so v Sloveniji in svetu vodilna zdravstvena težava in vzrok za prezgodnjo umrljivost. V Sloveniji kronična obolenja povzročijo 70 odstotkov vseh smrti, med vodilnimi vzroki pa so na prvih dveh mestih bolezni srca in ožilja ter rak. Čeprav se je v Sloveniji delež smrti zaradi bolezni srca in ožilja od leta 1990 do leta 2002 zmanjšal za tretjino, so te še vedno vzrok za 40 odstotkov celotne umrljivosti prebivalstva. Skrb vzbujajoča je predvsem prezgodnja umrljivost, ki je pogosta že po 40. letu starosti in se z višanjem starosti še povečuje. Pričakovano trajanje življenja se z razvitostjo družbe sicer podaljšuje, še vedno pa zaradi neustreznega načina življenja veliko ljudi umre prezgodaj. »Med dejavniki tveganja za prezgodnji razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni ima osrednje mesto nezdrav življenjski slog, to pomeni nezdravo prehranjevanje, telesna nedejavnost, kajenje, tvegano uživanje alkohola, psihosocialni stres. Vse to lahko vodi v razvoj bioloških dejavnikov tveganja, torej zvišan krvni tlak, zvišana koncentracija plazemskega holesterola in krvnega sladkorja, debelost kot dejavnik tveganja in končno v razvoj bolezni, debelost kot bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, rakave bolezni, osteoporoza, depresivne in anksiozne motnje,« je pojasnila Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ. Povišan krvni tlak je eden izmed najpomembnejših vzrokov za nastanek bolezni srca in ožilja. Ob tem se moramo zavedati, da so posledice nezdravljenega zvišanega krvnega tlaka zelo hude, primerno zdravljenje pa lahko prepreči oziroma zmanjša omenjene zaplete.
 

Arterijska hipertenzija kot posledica nezdravega življenjskega sloga

Arterijska hipertenzija je kronična bolezen, ki zahteva zdravljenje do konca življenja. V hitrem tempu življenja na bolezen zelo pogosto pozabimo in jo neustrezno zdravimo ali pa sploh spregledamo njen nastanek. »Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta neposredno odvisna od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija, nezadostnega uživanja zelenjave in sadja, čezmernega uživanja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti,« poudarja prim. mag. Branislava Belović z NIJZ.

Prekomeren vnos soli, in s tem natrija, je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Prevelika količina zaužite soli je dejavnik tveganja za nastanek drugih kroničnih bolezni (bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in raka želodca). »Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 odstotkov presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Za odrasle je varen dnevni vnos soli do pet gramov, vključno z zaužito soljo v živilih/obrokih,« je pojasnila  izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ in dodala: »Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma.«
 

Pomen urejenega krvnega tlaka

»Krvni tlak je v populaciji porazdeljen glede na Gaussovo krivuljo in s številnimi študijami so ugotavljali, kateri je tisti krvni tlak, ki bi povzročil povečano tveganje za kardiovaskularne dogodke. Ugotovili so, da je to vrednost, ki na splošno v populaciji velja 140/90 mmHg in da krvni tlak nad to vrednostjo prinaša povečano tveganje za nastanek kardiovaskularnih dogodkov, pojasnjuje asist. mag. Jana Brguljan Hitij, predsednica Sekcije za arterijsko hipertenzijo, in opozarja: »Povišan krvni tlak imenujemo tudi tihi ubijalec, kajti zelo dolgo se njegovih posledic ne zavedamo, nato pa pride do pojava okvare tarčnih organov, kot so pojav miokardnega infarkta, pojav odpovedi ledvic in pa pojav možganske kapi.«. Ob svetovnem dnevu hipertenzije so pri slovenskem Združenju za hipertenzijo pripravili spletno anketo Svetovne lige za hipertenzijo, v kateri lahko sodelujete na povezavi  http://www.hipertenzija.org/pdf/Svetovni... .

Zdrav življenjski slog je pomemben tako v preprečevanju kot v zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. Ljudje, ki imajo dejavnike tveganja za zvišan krvni tlak ali že prisoten zvišan krvni tlak, večjo ogroženost za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen ali druge kronične bolezni in so debeli, se nezdravo prehranjujejo, kadijo, so telesno nedejavni ali pijejo pretirane količine alkohola, se lahko udeležijo svetovanja za spremembo življenjskega sloga v CINDI delavnicah, ki jih izvajajo usposobljeni zdravstveni delavci v preventivnih (zdravstveno vzgojnih) centrih v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Delavnice so brezplačne (stroške krije zdravstvena zavarovalnica) in vključujejo kratke delavnice o promociji zdravja, testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na dva kilometra, delavnice o dejavnikih tveganja, zdravo hujšanje, delavnice zdrave prehrane, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja in tveganega pitja alkohola.
 

Priporočila za normalen krvni tlak:

Zdrav življenjski slog lahko neposredno vpliva na preprečevanje in normalizacijo zvišanega krvnega tlaka, zato je potrebno upoštevati tri preproste smernice zdravega življenja.

  • Nadzorovanje telesne teže

V našem hitro spreminjajočem se svetu narašča število ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo. Povečana telesna teža lahko vodi v hipertenzijo.

  • Zdrava prehrana

Zdrava prehrana je zelo pomembna, zato moramo zaužiti od tri do pet kvalitetnih obrokov dnevno. Jesti je treba počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti vnos predelane in hitro pripravljene hrane, povečati vnos sadja in zelenjave ter omejiti količino popitega alkohola.

  • Aktivno življenje

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato je redna zmerna telesna dejavnost izjemno pomembna za ohranjanje zdravja. Začnemo lahko že z malenkostmi v vsakdanjem življenju, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, igranjem z otroki ali vnuki v naravi in sprehodom po kosilu.