Sporočila za javnost

Svetovni dan gibanja 2014: Za boljše zdravje telesna dejavnost za vse

09. 05. 2014
Vsako leto 10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja, katerega namen je spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želimo ob letošnji obeležitvi poudariti pomen telesne dejavnosti za zdravje za vse prebivalce, ne glede na ekonomsko-socialni položaj. 

Slabši ekonomsko-socialni položaj ima za posledico zmanjšano količino telesne dejavnosti ali telesno nedejavnost ter s tem povečano tveganje za pojav kroničnih bolezni. Čeprav zadnji podatki kažejo, da stopnja telesne dejavnosti pri odraslih prebivalcih Slovenije v splošnem narašča, pa opažamo neenakosti med skupinami z različnim socialno-ekonomskih ozadjem. Vsaj petkrat ne teden se giblje približno tretjina prebivalcev Slovenije.

Svetovna gospodarska kriza in z njo povezane spremenjene razmere vplivajo na posameznikov socialno-ekonomski položaj ter s tem na njegovo vedenje, povezano z zdravjem in posledično tudi na zdravje. “Mehanizmi, prek katerih slabši socialno-ekonomski dejavniki vplivajo na telesno dejavnost, so različni, vsi pa imajo enako posledico – manj telesne dejavnosti ali celo nedejavnost, s tem pa povečano tveganje za pojav kroničnih bolezni. Pa vendar slabi socio-ekonomski pogoji ne bi smeli biti povezani z nezadostno telesno dejavnostjo,” opozarja Janet Klara Djomba z NIJZ in pravi: “Telesna dejavnost za krepitev zdravja je veliko več kot šport, vodena rekreacija v športnih klubih ali dragi pripomočki. Različne vodene vadbe imajo sicer številne prednosti, pomembno je namreč tudi druženje in pripadnost skupini, pa si tovrstno rekreacijo čedalje več ljudi ne more privoščiti. Vendar ni nujno, da je rekreacija vedno povezana z visokimi stroški. Nekatera športna društva ponujajo vadbe po nizkih cenah ali celo brezplačno. Premalokrat izkoriščamo tudi najboljši in najugodnejši »športni klub«, to je narava. Hoja, kolesarjenje in planinarjenje so aktivnosti, ki so primerne za celo družino in zato poleg nizkih stroškov ponujajo še dragocen čas za druženje družinskih članov.” Podatki glede telesne dejavnosti slovenskega prebivalstva kažejo neenakosti med skupinami z različnim socialno-ekonomskih ozadjem, zato bi bilo smiselno okrepiti ukrepe za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja v gmotno in socialno šibkejše skupine. Sta pa povečevanje telesne dejavnosti in zmanjševnaje sedečega življenjskega sloga prioriteti za preprečevanje kroničnih bolezni tako v Sloveniji kot v Evropski uniji in pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO). Tako je bil februarja letos v Evropski uniji sprejet Akcijski načrt za preprečevanje otroške debelosti, ki predvideva številne ukrepe za področje telesne dejavnosti, na ravni SZO pa se pripravlja prvi Akcijski načrt za telesno dejavnost za Evropsko regijo.
 

Podatki za Slovenijo
Prvi podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki smo jo leta 2012 opravili na NIJZ, kažejo, da se je delež odraslih, starih 25–65 let, s celokupno telesno dejavnostjo (to pomeni, da je poleg rekreacije vključena še dejavnost doma, na delovnem mestu in v transportne namene) v letih od 2001 do 2012 značilno povečal. Leta 2001 je bilo dovolj telesno dejavnih polovica anketiranih, leta 2012 pa skoraj 60 odstotkov. Razlika je večja, če jo primerjamo med spoloma - pri ženskah se je delež povečal za 13 odstotkov, pri moških pa za skoraj 5 odstotkov. Ženske sicer še vedno zaostajajo za moškimi, vendar se je razlika močno zmanjšala. Delež anketirancev, ki hodijo vsaj pet dni v tednu po 30 minut, je leta 2012 znašal dobro tretjino, delež pa se s starostjo še povečuje.

 

Odrasli naj bi bili telesno aktivni vsaj 150 minut na teden
Pozitivni učinki telesne dejavnosti se odražajo tako v boljšem fizičnem kot tudi psihičnem stanju posameznika. Telesna nedejavnost v vseh življenjskih obdobjih predstavlja dejavnik za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, diabetes tipa 2 in različne oblike srčno-žilnih obolenj, sedeč življenjski slog pa lahko vodi v prezgodnjo smrt. Pri starejših telesna nedejavnost lahko vodi v izgubo mišične mase in nadpovprečno slabšanje ravnotežja in koordinacije. Te izgube omejijo človekovo zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil, prav tako pa ogrožajo človekovo neodvisnost.

Smernice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za odrasle priporočajo 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden za ohranjanje zdravja. “To lahko dosežemo, če smo zmerno intenzivno telesno dejavni 30 minut vsaj pet dni v tednu ali visoko intenzivno telesno dejavni po 25 minut vsaj tri dni v tednu. Če nimamo možnosti biti telesno dejavni 25 ali 30 minut skupaj, potem zadostuje tudi vsaj 10-minutna neprekinjena telesna dejavnosta skupaj, pri čemer je treba sklop ponoviti večkrat dnevno. Vsaj dvakrat tedensko je priporočljivo izvajati vaje za krepitev velikih mišičnih skupin. Starejši od 65 let pa naj poleg tega vsaj trikrat tedensko izvajajo še vadbo izboljšanje ravnotežja in preprečevanje padcev,” svetuje Tjaša Knific z NIJZ, ki dodaja, da otroci in mladostniki, stari od 5 do 17 let, za zdrav razvoj potrebujejo dnevno vsaj 60 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti, pri čemer priporoča večinoma aerobno telesno dejavnost, vodeno na osnovi igre, trikrat tedensko pa visoko intenzivno telesno dejavnost, vključno z vajami za krepitev večjih mišičnih skupin. Za še boljše učinke na zdravje ali zmanjšanje dejavnikov tveganja (prekomerna telesna masa, povišan krvni tlak, povišan sladkor v krvi, povišane maščobe v krvi) pa je treba količino telesne dejavnosti podvojiti, in sicer na 300 minut zmerno intenzivne ali pa 150 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden.
 

Telesna aktivnost v krogu družine - aktivne družine
Telesna dejavnost je pomembna komponenta zdravja, ne glede na starost, spol in telesno težo posameznika, zato lahko s telesno dejavnostjo v krogu družine pridobijo vsi. “Socialna podpora v krogu družine je zelo pozitiven dejavnik, ki pripomore k povečanju telesne dejavnosti. Da bi dosegli, da bo telesna dejavnost družini zabavna skupna aktivnost, obstaja veliko nasvetov in poti, predvsem pa je potrebna odločitev za spremembo neaktivnega življenjskega sloga v aktiven življenjski in da družina postane aktivna družina,” pravi Samo Belavič Pučnik z NIJZ in dodaja štiri osnovna navodila, kako postati aktivna družina: “Zabavajte se, izberite raznolikost, izdelajte si svoj urnik in razmišljajte zunaj običajnih okvirjev. Predvsem je pomembno, da si izbremo aktivnosti, v katerih uživa celotna družina.” Možnosti je veliko, npr. družinski sprehodi, krajše pohodniške ture v okolici kraja bivanja, zbiralna akcija rastlin, ki rastejo v naši okolici, televadba v domači dnevni sobi ob poslušanje glasbe itd.
 

O projektu Pangea
NIJZ sodeluje v projektu PANGeA, ki je projekt programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 in združuje tiste javne ustanove iz regij, ki skrbijo za kakovost bivanja starejše populacije. S programi promocije, edukacije in neposrednih vadbenih aktivnosti bomo znanja o življenjskem slogu, ki izboljša kakovost bivanja, privedli do praktične uporabe ciljnim skupinam starejših občanov. Pri tem bomo uporabili mrežo obstoječih zdravstvenih subjektov (bolnišnice) ter socialnih (domovi za starejše občane) in zasebnih (centri za telesno vadbo), katerih temeljna dejavnost sovpada s tistimi, ki jih vključuje projekt. Vadbeni programi za starejše osebe in ukrepi za zdravo prehrano, ki jih bomo uporabili, bodo prispevali k boljšemu splošnemu zdravstvenemu stanju, zmanjševale dovzetnost za nastanek akutnih poškodb in kroničnih obolenj. Na drugi strani bomo proučili učinke trajne neaktivnosti in razvili programe za učinkovitejšo/hitrejšo obnovo gibalnih funkcij in neodvisnosti po operacijah kolka, kot enega najbolj perečih problemov starejših oseb.

Splošni cilji projekta: definicija faktorjev zdravega staranja, postavitev vsebinskih in kadrovskih osnov mednarodnega centra odličnosti (slo-ita) na področju zdravja starejših občanov, dvig osveščenosti o pomenu zdravega staranja, socialne vključenosti in mobilnosti depriviligiranih populacij (starostniki), zniževanje stroškov zdravstvene oskrbe ter povezovanje obstoječih zdravstvenih, socialnih in zasebnih subjektov in izboljšanje njihove medsebojne koordiniranosti.

Več na spletni strani projekta: http://www.pangeaeu.org/sl/projekt-pangea.html