Z znanjem do boljšega zdravja

SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2021 – Duševno zdravje v neenakopravnem svetu

10. 11. 2021
21. oktobra 2021 smo na območni enoti NIJZ Ravne na Koroškem obeležili svetovni dan duševnega zdravja s strokovnim srečanjem “Kaj lahko storimo za boljšo psihično odpornost v trenutnem svetu?” Dogodek je potekal na daljavo, nanj pa smo vabili strokovne delavce s področja zdravstva, šolstva, socialnega varstva, lokalnih skupnosti in medije naše regije.

Prvi del dogodka je bil zasnovan nacionalno, kjer smo predvajali uvodni nagovor in glasbeni prispevek dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje in člana skupine MI2. Pozdravni nagovor in pregled stanja na področju duševnega zdravja je predstavila vodja nacionalnega programa MIRA, Jožica Maučec Zakotnik, sledil pa je intervju z psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek in Aljošo Bagola, kreativnim direktorjem, predavateljem in knjižnim avtorjem. Plenarni del smo zaključili s praktično predstavitvijo tehnike Prizemljitev.

V regijskem delu sta o psihosomatskih motnjah spregovorili psihologinji iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Ravne na Koroškem. Osvetlili sta pomembnost prepoznavanja in izražanja čustev. Sledil je posnetek pogovora med izr. prof. dr. Vito Poštuvan in Anjo Klančar, avtorico knjige o prebolevanju samomora v družini. Na kratko smo predstavili podatke in trende upadanja samomorilnega količnika, spregovorile o dejavnikih tveganja in varovanja, o preventivi, razlikah med spoloma, o iskanju pomoči, vplivu duševnih motenj in alkoholiziranosti na pojav samomorilnosti. Samomor smo postavile v luč širših družbenih dogajanj ter opozorile tudi na potrebe žalujočih.

Znano je, da posamezniki, ki zmorejo spregovoriti o svoji izkušnji s težavami v duševnem zdravju znatno pripomorejo k destigmatizaciji duševnih motenj. Njihovo pričevanje in sporočilo, da so kljub obremenjujočim izkušnjam zmogli poiskati pomoč in okrevati, je izjemna spodbuda za vse, ki še vedno oklevajo, da bi o tem spregovorili. V želji, da bi tudi v našem prostoru spodbudili čim več ljudi, da spregovorijo o svojih izkušnjah, se otresejo stigme, poiščejo pomoč, smo predvajali posnetek avstralskega zdravnika Geoffa, ki je brez strahu, sramu delil svojo izkušnjo.

Kultura in umetnost sta naša zaveznika v težkih časih. Kreativno izražanje omogoča rezoniranje v čutenju, zavedanje, da v tem, kar misliš, čutiš, doživljaš, nisi sam. V želji spodbujati tudi tovrstno udejstvovanje, smo k sodelovanju povabili koroške glasbenike, ki se združujejo pod imenom Hedera Vento, da so nam za zaključek zaigrali in zapeli koroško ljudsko pesem: V Šmiheu pa 'no kajžico mam.

V evalvacijskem poročilu so udeleženci izrazili zadovoljstvo z vsebino, izvedbo in organizacijo strokovnega srečanja. Kot predlog za bodoče vsebine pa so izrazili željo po temah s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kar bomo v bodoče gotovo upoštevali.

Prispevke si lahko ponovno ogledate na: