Duševno zdravje

Svetovni dan duševnega zdravja 2015: Mladi in družbeni apel po telesni popolnosti

07. 10. 2015
Vodilna misel letošnjega Svetovnega dneva duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, je usmerjena v človekovo dostojanstvo in duševno zdravje.

Ljudje, ki imajo duševne težave, so še vedno pogosto diskriminirani, stigmatizirani, odrinjeni, spregledani in deležni različnih oblik psihičnega nasilja. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) se pridružuje Svetovni zdravstveni organizaciji pri razširjanju stališča, da moramo tudi posameznikom z duševno motnjo zagotoviti spoštovanje, omogočiti enake pravice kot vsem drugim in zaščititi njihovo dostojanstvo. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo letošnji Svetovni dan duševnega zdravja namenil mladini. V Ljubljani in Celju bodo pripravili izobraževalno-preventivna strokovna dogodka, na katerih bodo osvetlili problematiko mladih in motenj hranjenja. Pričakujejo več kot 150 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, pridružili pa se jim bodo tudi zdravstveni in socialni delavci.

Strokovno srečanje v Ljubljani bo v petek, 9. oktobra 2015, in v Celju, v torek, 13. oktobra 2015. Predavale bodo strokovnjakinje s področja duševnega zdravja Nuša Konec Juričič, prim. Alenka Hafner, mag. Mercedes Lovrečič in dr. Barbara Lovrečič, vse štiri predavateljice iz NIJZ, izr. prof. dr. Metka Kuhar s Fakultete za družbene vede in dr. Lucija Čevnik iz Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec. »Srečanji nosita naslov Mladostnik in motnje hranjenja. Nastali sta kot odziv na prošnje in predloge učiteljev za osvetlitev tematike, s katero se v zadnjih letih pogosteje srečujejo pri učencih in dijakih. Pedagoškim delavcem želimo dati temeljne informacije in usmeritve s področja varovanja duševnega zdravja in motenj hranjenja. Te se lahko začnejo pojavljati že v osnovnošolskem obdobju, več jih je med dekleti kot med fanti. Na dogodkih bomo ob motnjah hranjenja osvetlili razvoj možganov pri mladostniku in značilnosti sodobne družbe v orientiranosti k telesni popolnosti. Možgani se pri mladostniku intenzivno razvijajo, kar se odraža v njegovem viharnem doživljanju, čustvovanju in dojemanju samega sebe. Ta možganski vihar lahko pri mladostniku še dodatno okrepijo zahteve sodobne zahodne družbe po popolnosti in sporočanje o telesnih idealih,« je povedala zdravnica Nuša Konec Juričič, vodja delovnega področja duševnega zdravja na NIJZ. Številne mladostnice in mladostniki se soočajo z negativno telesno samopodobo. V današnjem času je po besedah dr. Lucije Čevnik stremljenje po telesni popolnosti postalo vsesplošni družbeni apel. Medijsko vsiljeni lepotni ideali lahko zbujajo nemoč, frustracije in ustvarjajo notranje nezadovoljstvo z lastnim telesom in videzom. Odraščanje danes spremljajo številne stiske, ki včasih prerastejo tudi v duševne motnje. Prim. Alenka Hafner opozarja, da so med njimi tudi motnje hranjenja kot pogoste duševne motnje mladostniškega obdobja. V ozadju motenj hranjenja se običajno skrivajo težke duševne stiske, zavračanje samega sebe in slaba samopodoba. Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Najbolj znane oblike motenj hranjenja so anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje, v zadnjem času pa se pojavljajo še nekatere druge, kot sta bigoreksija (obsedenost s potrebo po mišičastem telesu) in ortoreksija (patološka obsedenost z biološko čisto in neoporečno hrano). Različne oblike motenj hranjenja pogosto prehajajo iz ene v drugo. Učitelji in šolski svetovalni delavci so velikokrat prve osebe, ki pri mladostniku motnje hranjenja zaznajo. Srečajo se z dilemo, kako ukrepati. Mladostnice in mladostniki, ki zbolijo za motnjami hranjenja, potrebujejo strokovno pomoč in zdravljenje. Strokovno podporo potrebujejo tudi svojci. Na NIJZ prepoznavajo otroke in mladostnike kot posebej ranljivo skupino z vidika varovanja in krepitve duševnega zdravja. Med varovalnimi dejavniki, ki lahko krepijo njihovo duševno zdravje, izpostavljajo podporno družinsko okolje in varno odraščanje ter pridobivanje socialnih in komunikacijskih veščin.

Osvetliti in bolje razumeti motnje hranjenja je le ena od mnogoterih aktualnih nalog na področju varovanja duševnega zdravja. Letošnji Svetovni dan duševnega zdravja pa je sicer usmerjen k vsem ljudem, ki imajo duševne težave, ne glede na starost, spol ali vrsto težav. Vsi potrebujejo spoštovanje in enake možnosti. »Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva za politično in socialno vključevanje ljudi z duševnimi težavami ter tudi za usposabljanje zdravstvenih delavcev za uresničevanje in zaščito človekovih pravic ljudi z duševnimi težavami. Pomembno je, da vsem, ki so že zboleli, omogočimo čim hitrejše zdravljenje in človeka dostojno življenje. Pri tem se moramo usmeriti k vsem prebivalcem – od otrok in mladostnikov do starejših,« je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Duševne motnje postajajo vse bolj pereč problem in vse več ljudi trpi za eno od oblik duševnih motenj. Najpogostejše duševne motnje tako pri nas kot v svetu so med odraslimi anksiozne motnje, depresija ter stresne in somatoformne motnje (slednje predstavljajo telesne težave, katerih izvor je v psihičnem počutju, a brez jasnih telesnih sprememb). Tudi z vidika varovanja duševnega zdravja je zato smiselno, da organizirano usmerimo napore v krepitev in ohranjanje duševnega zdravja, učinkovito spoprijemanje s stresom in preprečevanje bolezni.

***

O motnjah hranjenja
Prim. Alenka Hafner, dr. med., specialistka javnega zdravja, Območna enota Kranj, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane. Čeprav se pri osebah z motnjami hranjenja na videz vse vrti okoli hrane in se zdi problem enostavno rešljiv že z vzpostavitvijo normalnega hranjenja, je v resnici kompleksnejši in težji. Hrana je pri teh osebah le sredstvo za lajšanje duševnih bolečin in stisk, hranjenje in odklanjanje hrane pa način osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznanih čustev. V ozadju se torej skrivajo težke duševne stiske, nesprejemanje samega sebe in slaba samopodoba. Anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje so najbolj poznane oblike motenj hranjenja, v zadnjem času pa se pojavljajo še nekatere novejše, kot sta bigoreksija in ortoreksija. Čeprav te motnje ne sodijo med bolezni odvisnosti, imajo številne takšne značilnosti. Misli oseb z motnjami hranjenja se skoraj ves čas vrtijo le okoli hrane, porabe kalorij in telesne teže. Prizadeti izgubijo občutek lakote in sitosti, ob uživanju hrane pa občutijo strah in krivdo. Strah jih je situacij, ko jih drugi vidijo jesti, zato se takim priložnostim izogibajo. Tudi telesna teža, ukvarjanje s kilogrami oziroma številke na tehtnici pomembno vplivajo na njihovo počutje in razpoloženje.  Različne skupine motenj hranjenja pogosto prehajajo druga v drugo, zato se danes vse več govori o motnjah hranjenja kot kontinuumu, kjer pri eni osebi posamezne oblike prehajajo iz ene oblike v drugo. Motnje hranjenja, še posebno anoreksija in bulimija, so pogoste duševne motnje mladostniškega obdobja. Anoreksija se najpogosteje pojavlja med 14. in 18. letom, bulimija nekoliko kasneje, med 18. in 25. letom. Motnje hranjenja so v zadnjih letih v zahodnem svetu vse pogostejše. Med obolelimi prevladujejo ženske, od 10 do 15 odstotkov je med obolelimi moških.

O razvoju mladostnikovih možganov in duševnem zdravju
Dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Za dobro duševno zdravje so poleg genetskega zapisa, ki ga podedujemo od staršev, pomembni tudi okolje in izkušnje. Za dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov je pomembno okolje, ki omogoča varnost, je spodbudno, nudi ustrezne zglede, otroke usmerja in jim omogoča primerne izkušnje. Na vzdrževanje in ohranjanje dobrega duševnega zdravja ter na optimalno delovanje možganov lahko tudi sami vplivamo z zdravim življenjskim slogom – z zdravo prehrano, ustreznim nadomeščanjem tekočin in s pitjem vode, z redno telesno aktivnostjo, zadostnim in kvalitetnim spanjem. Poleg tega je pomembno spregovoriti in govoriti o svojih občutkih, ohranjati stike s prijatelji in ljubljenimi osebami, prositi za pomoč, ko jo potrebujemo in si znati vzeti odmor. Za boljšo samozavest in psihofizično kondicijo pa tudi boljše spoprijemanje s stresom je smiselno gojiti hobije in športne aktivnosti, ki nas veselijo in v katerih smo dobri. Pomaga tudi sprejetje samega sebe, saj nihče ni popoln in vsemogočen, pa tudi skrb za druge, kot so na primer hišni ljubljenčki ali prostovoljstvo.«

mag. Mercedes Lovrečič, dr. med., specialistka psihiatrije, Nacionalni inštitut za javno zdravje:

Duševno zdravje se tiče nas vseh. Vpliva na naše mišljenje, čustvovanje, vedenje ter na naše odzive v vsakdanjem življenju, ob vseh življenjskih priložnostih in težkih trenutkih. Povezano je tudi z našim telesnim zdravjem in nam omogoča, da živimo polno in kvalitetno življenje. Mladostniki predstavljajo z vidika duševnega zdravja še posebej ranljivo skupino, saj je prav mladostniško obdobje tisto, ko se najpogosteje začnejo različne duševne motnje. Čeprav so mladostniki po mnogih telesnih in duševnih funkcijah enakovredni in primerljivi z odraslimi osebami, pa zaradi svojih razvojnih sprememb možganov drugače procesirajo informacije, bistveno bolj s čustveno komponento. Možgani otrok so še bolj plastični, prilagodljivi in učljivi, zato je smiselno te lastnosti krepiti in izkoristiti takrat, ko jih možgani imajo. Proces izobraževanja pa ni samo učenje, ampak tudi vzgoja, učenje socialnih veščin, vrednot, etike, resnicoljubnosti, lojalnosti in podobnih osebnih vrlin, pri čemer imajo pomembno vlogo pedagoški delavci, šolski svetovalci, učitelji, starši, skrbniki, vzorniki in vsi, ki delajo z otroki in mladostniki.

O sodobni družbi in stremljenju po telesni popolnosti
Dr. Lucija Čevnik, prof. sociologije in filozofije, specialistka za mladinsko delo, Mladinski kulturni center Slovenj Gradec:

Živimo v času, ko je stremljenje po telesni popolnosti postalo vsesplošen družbeni apel. Podobe medijskih osebnosti, skrbno izbrani akterji in modeli v reklamnih sporočilih nam na vsakem koraku sporočajo, kaj je »lepo« in kakšen je telesni »ideal«. Žal pa je ta ideal postavljen tako visoko, tako nerealno glede na povprečno strukturo človeškega organizma, da je dosegljiv le peščici. Naša nemoč, da bi, kljub poseganju po najrazličnejših lepotnih praksah, dosegli medijsko promoviran lepotni ideal, v nas zbuja frustracije ter stalno prisotno notranje nezadovoljstvo z našim lastnim telesnim videzom. Negativna telesna samopodoba je danes postala gonilna zanka potrošništva, v katero se vse bolj zapletamo. Zaslepljeni z upanjem, da si bomo s pomočjo lepotnih posegov, kozmetičnih preparatov in modnih oblačil lahko kupili večno mladost, zavist ali naklonjenost drugih, pa izgubljamo lastno avtentičnost, originalnost in svoj jaz.


Dodatno gradivo: