Alkohol

Spodbujajmo nosečnost brez alkohola, saj je tako za mamo in njenega otroka najvarneje - Dan fetalnega alkoholnega sindroma 2020

08. 09. 2020
9. september je mednarodni dan ozaveščanja o škodi, ki jo lahko povzroči pitje alkohola med nosečnostjo - dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). Ta dan v Sloveniji obeležujemo od leta 2014. Širšo javnost želimo spodbuditi k odgovornemu odnosu do pitja alkohola in nosečnosti ter tako preprečevati posledice, ki jih ima lahko pitje alkohola v času nosečnosti za otroka. Govorimo o tako imenovanem spektru fetalnih alkoholnih motenj (FASD od angl. Fetal Alcohol Spectrum Disorders). Pitje alkoholnih pijač v nosečnosti lahko trajno škoduje otroku, saj alkohol vpliva na razvoj njegovih možganov in telesa. Zanesljivo lahko trdimo, da je FASD popolnoma preprečljiv – če otrok med nosečnostjo ni izpostavljen alkoholu, se FASD ne more razviti.

Kaj vemo o alkoholu in nosečnosti?

Alkohol, ki ga z alkoholno pijačo zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami. V nasprotju z mamo ima otrok omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.

Ob tem mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja: »Tudi manjša količina alkohola lahko škodi še nerojenemu otroku. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Za žensko brez genetske dovzetnosti, morda en kozarec vina ne povzroči večje škode. Pri ženski z genetsko dovzetnostjo pa je lahko že en kozarec vina dovolj, da škodi otroku

Kaj se lahko zgodi?

Alkohol je celični strup in teratogen ter povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka. Ker se otrok razvija in raste skozi celo nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj njegovih organov in tkiv kadarkoli v nosečnosti, tudi še preden ženska ve, da je noseča. Na učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD), tudi nenadna smrt dojenčka. FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in primanjkljaje v razvoju otroka, ki izvirajo iz izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se kažejo na telesnem, miselnem in duševnem področju. Za osebe s FASD so značilne spremembe v delovanju možganov, kar je pogosto prepoznano šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh zadolžitev in pričakovanj. Če otrok s FASD ni prepoznan in ustrezno obravnavan, obstaja tudi veliko tveganje za mnoge oviranosti v odrasli dobi.

Ker je vsaka nosečnost drugačna, tveganja posledic izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti, ne moremo predvideti. Na težo in obseg posledic pri otroku poleg količine popitega alkohola, pogostosti ter časa pitja v nosečnosti vplivajo še drugi dejavniki, kot je na primer materino zdravstveno stanje, prehrana, genetski dejavniki. Novejše raziskave opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade. Raziskave kažejo, da ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ali jih podpirajo v nosečnosti brez alkohola, tudi pogosteje ne pijejo alkohola skozi celo nosečnost.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom ne vpliva samo na izpostavljene posameznike, temveč tudi na družine in negovalce, saj imajo osebe s FASD težave na različnih področjih: poklicnem, socialnem, v duševnem zdravju, pogosto so prisotna tudi tvegana vedenja (raba alkohola in drugih drog, tvegana spolna vedenja, kršitev pravil). Osebe s FASD pogosto ne zmorejo samostojnega življenja. Posledično je izpostavljenost alkoholu pred rojstvom tudi precejšnje ekonomsko in družbeno breme.

 Kje prepoznavamo problem v Sloveniji?

  • Skoraj polovica žensk v rodni dobi alkoholne pijače pije na visoko tvegan način

Raziskave kažejo, da je pomemben dejavnik, ki vpliva na pitje alkohola med nosečnostjo, pivsko vedenje pred nosečnostjo, še zlasti popivanje. Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. »V starostni skupini 25 do 34 let, ki je starostna skupina, v kateri zabeležimo največ rojstev, je skoraj polovica (46 %) žensk v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic pitja alkohola je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja visoko tveganega pitja med mladimi ženskami, povečuje verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko le-ta še ni prepoznana. Nenačrtovane nosečnosti pa so običajno tudi kasneje prepoznane.

  • Več kot četrtina nosečnic pije alkohol in zaradi posledic pitja alkohola se letno rodi vsaj 80 otrok z najtežjimi motnjami

Po oceni tujih strokovnjakov v Sloveniji v nosečnosti več kot četrtina nosečnic (27 %) v času nosečnosti pije alkohol, na leto pa se rodi vsaj 80 otrok z najtežjo obliko motnje (FAS), vseh otrok, ki imajo kakršnekoli posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, pa približno petkrat toliko.

Kaj lahko naredimo?

FASD je popolnoma preprečljiv, če otrok ni izpostavljen alkoholu pred rojstvom. V celotni nosečnosti in v času načrtovanja nosečnosti ni varnega pitja alkohola. Največja ogroženost za otroka zaradi izpostavljenosti alkoholu je sicer v prvem tromesečju, vključno od časa zanositve do prve izostale menstruacije, vendar je ogroženost prisotna skozi celotno nosečnost. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti. Vse vrste alkoholnih pijač so enako škodljive, vključno vsa vina in piva.

Pozitivna podpora s strani partnerja in okolice je pomembna. Pivsko vedenje partnerja, družinskih članov in prijateljev močno vpliva na pitje alkohola pri nosečnici. Pomembno je, da odločitev bodočih staršev, da v času nosečnosti ne bosta pila alkohola, podprejo in spoštujejo tudi njihovi bližnji.

Ozaveščanje celotne skupnosti za preprečevanje in zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in FASD. Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ je poudarila »Odnos vsakega izmed nas je pomemben in vpliva na družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pitja alkohola v času nosečnosti. To hkrati pomeni, da k zmanjševanju problematike lahko prispeva prav vsak izmed nas. S tem namenom NIJZ ob letošnji obeležitvi dneva FAS izvaja več aktivnosti:

  • nagovor županjam in županom slovenskih občin, da v svojih okoljih preko lokalnih kanalov obveščanja opozarjajo na problematiko FASD in promovirajo nosečnost brez alkohola;
  • kampanja na družbenih omrežjih za promocijo nosečnosti brez alkohola;
  • predvajanje videa Nosečnost brez alkohola na TV postajah;
  • skupne aktivnosti z zaposlenimi v gostinstvu, ki lahko pomembno prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo z odgovorno strežbo alkohola. Na odgovorno strežbo alkohola nosečnicam je opozoril tudi mag. Peter Mihelčič, direktor in profesor z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled: »Na naši višji strokovni šoli študente ozaveščamo o odgovorni strežbi alkoholnih pijač. Na ta način se trudimo, da bi naši diplomanti na poklicni poti delovali družbeno odgovorno.« Študenti te šole pa so posneli kratek video, ki si ga lahko ogledate tukaj.

Gradiva:

  • Infografike iz preteklih let

              

               

  • Izjave ob Dnevu FAS 2020  

- dr. Maja Roškar (posnetek I, posnetek II)

Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc (posnetek I, posnetek II)