Z znanjem do boljšega zdravja

Šolska in delavska malica sta pomembna ukrepa za zagotavljanje zdravih izbir

20. 09. 2012
Zdrava in uravnotežena prehrana v vseh življenjskih obdobjih pozitivno vpliva na ohranjanje in krepitev zdravja, še posebej na uspešnost in zadovoljstvo v šoli ter na delovno zmožnost in boljše zdravje na delovnem mestu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ugotavlja, da določeni prehranski vzorci, ki se lahko razvijejo v posameznih življenjskih obdobjih, spadajo med dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje ter povzročajo porast debelosti, večjo obolevnost prebivalstva in predstavljajo veliko breme za družbo. Vse tri glavne obroke uživa le tretjina slovenskih zaposlenih. Raziskave namreč kažejo, da število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja v Sloveniji nista ustrezna, najpogosteje se opušča zajtrk. Po podatkih NIJZ med tednom nikoli ne zajtrkuje 27 % odraslih in 31 % mladostnikov. Za velik delež otrok in mladostnikov ter zaposlenih je zato malica prvi dnevni obrok, ki jim zagotavlja tako potrebno energijo za delo kot tudi življenjsko pomembna hranila.

 

Delež pretežkih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji narašča

Po zadnjih podatkih Fakultete za šport je v Sloveniji od leta 1988 do 2011 delež prekomerno težkih fantov narasel v povprečju s 15,8% na 19,6%, deklet pa s 13,7% na 17,1%. Delež debelih fantov je v istem obdobju narasel s 4,3% na 7,4% in deklet s 3,3% na 5,6%. V Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih beležimo izrazit trend naraščajoče prekomerne telesne teže in debelosti med otroci in mladostniki, poleg tega se v tej skupini po podatkih Fakultete za šport zmanjšuje njihova gibalna učinkovitost, še posebej pri otrocih in mladostnikih, ki živijo v socialno-ekonomsko manj ugodnih pogojih. Zato je zagotavljanje ustrezne prehrane s sistemskimi ukrepi v tej populacijski skupini še toliko bolj pomembno, ker se v obdobju rasti in razvoja oblikuje tudi delovna zmožnost telesa.
 

Pomen odmora in obroka med delom

Raziskave NIJZ kažejo, da vse več zaposlenih ne kosi več po zaključku delovnega dneva, ampak med delom, saj v primerjavi z letom 1997 namesto ob 15. uri najpogosteje kosijo ob 13. uri. To pomeni, da je obrok med delom vse bolj pomemben tudi za vzdrževanje ustreznega psihofizičnega stanja. Kosilo se od doma seli v obrate javne prehrane oziroma gostinske obrate, saj se zunaj doma redno prehranjuje že kar 43% prebivalcev Slovenije. Zato je treba posebno pozornost usmeriti v zdravo prehranjevanje in zagotavljanje najugodnejših energijskih in hranilnih potreb delavcev glede na težavnost dela, ki ga opravljajo, ter posebno pozornost nameniti tudi kakovosti ponudbe v javnih obratih.

Najbolj razvite in uspešne države, kot so npr. skandinavske, veliko vlagajo v zdravje svojih zaposlenih na delovnih mestih (npr. aktivni odmori z vključeno rekreacijo, organizirana zdrava prehrana, učenje zdravega način življenja pri delu in v prostem času), kar je nujna osnova za varnejše in bolj kakovostno, še zlasti pa z vidika delodajalcev bolj produktivno delo. Potrebni energijski in hranilni vnos se sicer razlikuje pri delavcih, ki opravljajo fizično ali umsko zahtevnejša dela, pri obeh vrstah dela pa je ustrezna prehranjenost pogoj za doseganje višje storilnosti in kvalitete dela.

Raziskave kažejo, da so obremenitve na delovnem mestu najpogostejši vzrok doživljanja stresa pri odraslih prebivalcih Slovenije. Po raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2008 jih slabih 63% občuti stres zaradi obremenitev na delovnem mestu, odstotek pa se je od leta 2004 povečal. Po izsledkih raziskav je ustrezno zagotovljen odmor za malico pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja zaposlenih, saj pomeni psihološko razbremenitev in zaposlenemu omogoča učinkovito delo v drugi polovici delovnika. Delo brez primerno dolgega odmora pomeni večje doživljanje stresa, slabšo duševno (miselno) zmogljivost, večje število napak in poškodb pri delu, dolgoročno pa zmanjšano zadovoljstvo z delom, zmanjšanje motivacije, večjo utrujenost, občutja izgorelosti in slabše zdravje nasploh. Zato je tako za delavca kot za delodajalca pomembno, da delavci odmor izkoristijo za razbremenitev, prehrano in posledično kvalitetnejše delo.
 

Uravnotežena prehrana v različnih populacijskih skupinah

Zagotavljanje uravnotežene prehrane v različnih populacijskih skupinah je ena od zavez Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005–10, ki je bila sprejeta leta 2005, sprejel pa jo je Državni zbor. Tudi nova prehranska politika 2012–22, ki je v zaključni fazi priprave, daje poudarek in velik pomen zdravi in uravnoteženi prehrani v vrtcih in šolah ter delovnih organizacijah. Da bi lahko šolski sektor in delodajalci zagotovili kakovostne in hranilno ustrezne obroke za šolarje in zaposlene na različnih vrstah dela, je Ministrstvo za zdravje RS že v letu 2005 pripravilo sodobne Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v letu 2008 Smernice zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah. Ob zagotovljenih ustreznih pogojih so šolarjem in delavcem dane možnosti za višjo produktivnost, večjo kvaliteto življenja in posredno zmanjšanje bremena za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni.

 

Vpliv vzgojno-izobraževalnih zavodov na prehranjevalne navade otrok in mladostnikov

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije navaja, da so vzgojno-izobraževalni zavodi tista okolja, kjer je možno s sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade in zdravje celotne populacije otrok in mladostnikov, ki se šele pripravljajo na vstop v svet dela in odraslih. »Z dostopom do zdravih izbir v času šolanja ne vplivamo le na dobro prehranjenost za optimalno rast in razvoj ter osvajanje zdravih prehranjevalnih navad, temveč lahko vplivamo tudi na boljši učni uspeh ter celovito doseganje kakovostnega znanja in izobraženosti učencev. Z dostopnostjo do zdravih izbir za vse šolarje pa se zmanjšujejo tudi neenakosti v zdravju med skupinami z različnim socio-ekonomskim položajem. Sistem organizirane šolske prehrane je bil že desetletja v Sloveniji vzorčni primer zdravja v vseh politikah, ki je vzor tudi v mednarodnem merilu. Vse vzgojno-izobraževalne ustanove zagotavljajo malico, večina pa tudi kosilo. Organizacija ponudbe šolske prehrane se tudi redno spremlja.

Podatki tako kažejo, da je kar dobrih 51% vseh pregledanih jedilnikov kosil doseglo nadpovprečne ocene, medtem ko se je dober odstotek jedilnikov povsem skladalo s smernicami. To ocenjujemo kot dober rezultat, saj se odstotek nadpovprečno ocenjenih jedilnikov v primerjavi z lanskoletnim poročilom celo povečuje. Slovenija je za dobro ureditev šolske prehrane na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, o posebni zaščiti šolskega prostora pred oglaševanjem živil otrokom, umaknila avtomate s hrano in pijačo iz šolskega prostora. V letu 2012 je ukrep kot ustrezen ocenilo Ustavno sodišče RS, pohvalila pa ga je tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Izobraževalni sektor z ustvarjanjem pogojev za zdrave izbire na ta način izjemno prispeva k zdravju mladih in bodočih generacij aktivne populacije.
 

Pomen vlaganja v zdravje v času gospodarske krize

Odgovornost za zdravje ni samo odgovornost vsakega posameznika, ampak v pretežni meri celotne družbe. V Sloveniji imamo nekaj zglednih primerov medsektorsko dobro delujočih družbenih ukrepov, primere dobre prakse pa je mogoče najti prav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v nekaterih delovnih organizacijah, ki omogočajo zdrave izbire. Vlaganje v zdravje posamezne družbe ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kvaliteto življenja posameznikov in več zadovoljstva tam, kjer se ljudje šolajo in delajo.

Družbeni ukrepi, kot sta omogočena delavska in šolska malica, so lahko tudi pomemben socialni korektor za vse, ki so socialno-ekonomsko ogroženi, še posebej v obdobjih krize. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da države pogosto v času ekonomskih kriz obseg investicij v zdravje in determinante zdravja zmanjšajo, kar pa lahko vodi v dolgoročno zmanjšanje zdravja populacije. Različne raziskave kažejo, da so učinki krize manj izraziti v državah z večjo zaščito delavcev in z višjimi ravnmi socialne zaščite na sploh. Obstajajo številni ukrepi, ki jih lahko uvedejo države in tako zmanjšajo učinke v obdobju krize na družbo in zdravje.