Sporočila za javnost

Šolanje od doma po mnenju šolskih delavcev vplivalo na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje šolarjev in dijakov

29. 03. 2022
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o vplivih šolanja od doma zaradi epidemije covida-19 kaže, da šolski delavci po vrnitvi v šolske klopi pri šolarjih in dijakih zaznavajo nekatere vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Med drugimi sta se poslabšala branje in pismenost, pojavile so se težave z zbranostjo, upočasnilo se je razmišljanje, več je nemira in klepetavosti. Pri šolarjih in dijakih so zaznali tudi več tesnobe in impulzivnosti.

NIJZ je v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva izvedel manjšo kvalitativno raziskavo o vplivih šolanja od doma zaradi epidemije covida-19 na šolarje in dijake, ki jih zaznavajo šolski delavci. 

Raziskava je potekala v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva od oktobra do decembra 2021 in je zajela štiri šole. V raziskavo so bile v največji meri vključene svetovalne delavke. Omejitve raziskave so v majhnem vzorcu, zato podatkov ne moremo posploševati na vse šole oz. šolarje in pridobljeni podatki so odraz mnenj šolskih delavcev.

 

Po vrnitvi v šolske klopi opažajo slabše znanje in miselne sposobnosti

Kot je pokazala raziskava, je pri šolarjih na razredni stopnji pouka po vrnitvi v šolske klopi zaznati slabši besedni zaklad in pismenost, slabše branje, krajši čas zbranosti, klepetavost, več porabljenega časa za pisanje nalog in manjšo samostojnost. Šolanje na daljavo je vplivalo tudi na šolarje na predmetni stopnji. Šolski delavci v tej skupini opažajo upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje, nemir, klepetavost, težave z zbranostjo, slabše znanje, težave pri postavljanju ciljev in pri nekaterih tudi upad telesne dejavnosti.

Vpliv šolanja na domu je mogoče opaziti tudi v srednjih šolah. Pri nekaterih dijakih je bila po vrnitvi v šolske klopi zaznana večja občutljivost na dražljaje, kot je npr. hrup iz okolja, dijaki so tudi težje vzpostavljali stike z vrstniki, več težav so imeli z nastopanjem pred razredom, motivacija za delo za šolo je upadla, upadlo je tudi gibanje, naraslo pa sedenje pred ekrani. Uspešni dijaki izražajo skrb, ali jim bo šolanje na daljavo omogočilo dovolj znanja za vpis na želeno fakulteto. Nekatere šole so zaznale tudi več izpisov in prepisov, saj informativni dnevi niso potekali v živo, zaradi česar dijaki niso prejeli prave predstave, kako zahtevna je šola, v katero se vpisujejo.



Šolanje od doma je vplivalo tudi na duševno zdravje

V splošnem so pri otrocih in mladostnikih zaznali nekoliko več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Pri otrocih, ki so že prej imeli težave, so se te v obdobju šolanja na domu še poglobile. Poglobila se je tudi vrzel med boljšimi in slabšimi učenci. Na šolah pa beležijo tudi večje število individualnih pogovorov, ki jih svetovalne delavke opravljajo z otroci in mladostniki, starši in učitelji.

 

Pristopi za blaženje posledic so med šolami različni

Nekatere šole za blažitev posledic zaprtja šol in šolanja na daljavo izvajajo različne aktivnosti, kot so delavnice za duševno zdravje, zagotavljajo vzpodbudno učno okolje, skrbijo za več gibanja, organizirajo tematske razredne ure, pri tem pa sodelujejo z zunanjimi izvajalci oziroma programe za blažitev posledic razvijajo tudi same. V prednosti so šole, ki so že v preteklosti razvile programe oziroma delavnice s področja zdravega načina življenja (npr. v okviru programa Zdravih šol).

Kot so poudarili sodelujoči v raziskavi, bi šole potrebovale pomoč v primerih, ko imajo otroci in mladostniki resne težave in potrebujejo nadaljnjo zdravstveno obravnavo. To sistemsko ni dovolj urejeno in šolski delavci pogosto ne vedo, kako ukrepati oziroma kako pravilno postopati. Poleg tega bi dostop do tovrstne pomoči moral potekati hitreje, a je zaradi dolgih čakalnih dob otežen. Na tem mestu je zato nujno izboljšanje sodelovanja med šolami in zdravstveno službo ter lažji in hitrejši dostop do nadaljnje obravnave.

Kot možno rešitev za blaženje posledic šolanja na domu v času epidemije pa vidimo tudi vključevanje vsebin (duševnega) zdravja v redni učni načrt (npr. psihosocialne delavnice, obvladovanje stresa, gibanje …) ter dodatno krepitev šolske svetovalne službe za izboljšanje dostopnosti do skupinske in individualne pomoči šolarjem.

Datoteke: