Z znanjem do boljšega zdravja

Skupaj za preprečevanje samomora. SAMOMOR NA GORENJSKEM

10. 09. 2020
Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo 10. septembra, letos pa že tretjič poteka pod geslom Skupaj za preprečevanje samomorov. Poseben poudarek je na ozaveščanju širše javnosti o tem, da samomore lahko preprečujemo in da pri tem lahko sodeluje vsak. Za učinkovito preprečevanje je pomembno tudi sodelovanje in povezovanje. V Sloveniji samomor še vedno predstavlja pomemben javno zdravstveni problem, saj smo kljub upadu umrljivosti zaradi samomora v zadnjih letih zaradi njega v letu 2019 izgubili 394 življenj. Gorenjska regija se po številu samomorov uvršča med bolj ogrožene regije v Sloveniji, poleg tega pa samomorilni količnik ne kaže trenda upadanja.

Samomor predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, na katerega pojav vpliva zapleten preplet dejavnikov, ki se medsebojno povezujejo in prekrivajo. Večje tveganje za samomor predstavljajo duševne motnje, pa izguba bližnjih, finančne težave, samomor v družini, kronične bolezni, diskriminacija, odvisnost od drog in drugo. Pri preprečevanju je pomemben čisto vsak posameznik tako otrok, starš, prijatelj, kolega ali sosed, zato je  pomembno tudi ozaveščanje splošne populacije o morebitnih vzrokih samomora in prepoznavanju opozorilnih znakov, spodbujanje empatije ter skrbi za ljudi v stiski.

 

Gorenjska se v zadnjih letih  uvršča med bolj ogrožene slovenske regije. Samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) tako pri moških kot pri ženskah presega slovensko povprečje.

Slika 1. Slovenske regije in samomorilni količnik, povprečje 2013-2019

 

Leta 2008 smo na Gorenjskem zabeležili najnižji samomorilni količnik (15,9), ki je bil precej nižji od slovenskega povprečja. Od tedaj pa narašča in je leta 2014 presegel slovensko povprečje ter je na višji ravni ostal vse ostalo opazovano obdobje. V nasprotju s Slovenijo, kjer je v opazovanem obdobju od 2008 do 2019 zaznan statistično značilen trend upadanja, se samomorilni količnik na Gorenjskem ne spreminja pomembno.

Slika 2. Gibanje samomorilnega količnika, Gorenjska in Slovenija, 2008-2019

Vir: NIJZ

 

Samomori so pogostejši pri moških kot pri ženskah. Na Gorenjskem se v opazovanem obdobju (2013-2019) samomorilni količnik pri moških ni pomembno spreminjal, pri ženskah pa smo zabeležili statistično značilen porast.

Slika 3. Gibanje samomorilnega količnika po spolu, Gorenjska in Slovenija, 2013-2019

Vir: NIJZ

 

Pomembne razlike v samomorilnem količniku se pojavljajo tudi med gorenjskimi občinami. Glede na povprečje 2014-2018 so imele nadpovprečen samomorilni količnik občine: Železniki, Bled, Kranjska Gora, Žiri, Cerklje na Gorenjskem, Žirovnica in Jesenice, medtem ko je statistično značilno odstopala le občina Šenčur (vir: Zdravje v občini 2020)..

 

Leto 2019

Zaradi samomora je na Gorenjskem v letu 2019 umrlo 42 oseb (31 moških in 11 žensk). Samomor med moškimi je bil skoraj trikrat pogostejši kot med ženskami (razmerje med spoloma je 2,8, v Sloveniji 3,5). Pri moških je bila več kot polovica oseb, ki so umrle zaradi samomora, starejših od 65 let, ta starostna skupina na Gorenjskem zahteva posebno pozornost, enako kot pri ženskah starostna skupina od 30 do 39 let.

Slika 4. Samomorilni količnik po spolu in starostnih skupinah, Gorenjska in Slovenija, 2019

Vir: NIJZ

 

Besedilo pripravila: prim. Alenka Hafner, dr. med., spec.

Podatke pripravila: mag. Darja Zupan, univ. dipl. org.